Najlepša hvala, spoštovani predsednik Franc Breznik.

Spoštovani poslanke in poslanci, cenjeni visoki gostje!

V izredno čast mi je, da sem spet tukaj. Počutim se že tako, da sem dosti večkrat tu in mislim, da je super, da pokažemo, da Evropska komisija in parlament, Državni zbor odlično sodelujeta, tako, da najlepša hvala za vabilo.

Komisija vsako leto sprejme delovni program s seznamom ukrepov, ki jih bo sprejela v naslednjem letu, in z njimi tako javnost kot sozakonodajalca seznani s svojimi političnimi zavezami za predložitev novih pobud za umik predlogov v obravnavi, pa tudi za pregled veljavne zakonodaje v Evropski uniji. Predsednik je že povedal, da smo 17. oktobra sprejeli program in ta delovni načrt, delovni program prihaja v zelo pomembnem trenutku, le malo nas namreč še loči do evropskih volitev, in to pomeni, da je čas, da se ozremo tako na izzive kot tudi na priložnosti, ki smo jih v Evropi doživeli v zadnjih štirih letih.

Začetek mandata Komisije Ursule von der Leyen je zaznamovala pandemija Covida-19, soočali smo se s posledicami podnebnih sprememb, tudi Slovenijo je lani prizadel hud požar in letos uničujoče poplave, hkrati pa se tudi, ne le v Evropi, tudi globalno, soočamo s krizo biotske raznovrstnosti, vstopamo v digitalno revolucijo in tudi obdobje umetne inteligence. Seveda ne moremo mimo brutalne ruske invazije na Ukrajino, ki je povzročila strm dvig cen električne energije in tudi porast življenjskih stroškov. Še vedno se soočamo z valom migracij, hkrati pa tudi uvajamo mehanizme za zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčnosti naših podjetij. Od 7. oktobra pa smo priča tudi krizi v Izraelu in Gazi po napadih Hamasa na civilno prebivalstvo. Žal.

V odzivu na vse našteto smo v Evropski uniji večkrat pokazali svojo solidarnost in enotnost. Naj omenim najprej načrt Next Generation EU, vreden kar 800 milijard evrov, ki smo ga ustvarili zato, da pomembno prispevamo k razvoju Evrope. Reševalne ekipe na to, v okviru evropskega kriznega mehanizma so pomagale in še pomagajo državam, ki so jih prizadeli požari, poplave in druge nesreče. Tukaj prihajamo na pomoč tako prebivalcem Evropske unije kot tudi izven EU. Ukrajini še vedno stojimo ob strani in ob vseh naštetih krizah, ki so nas doletele v zadnjih letih, smo pa na evropski komisiji ostali zvesti t. i. prednostnim nalogam iz političnih smernic. Uresničili smo skoraj 90 % vseh pobud in dokazali smo, da lahko dosežemo veliko, če ukrepamo skupaj, vendar naše delo niti približno še ni končano. Ko sem približno pred mesecem dni bila tukaj in sem pred odborom predstavila letni govor o stanju v Uniji, je bilo jasno povedano, da moramo za prihodnost Evrope še naprej zagotavljati rezultate na vseh prednostnih področjih. V naslednjem letu je torej, bo torej ključno dobro sodelovanje Evropske komisije z našimi sozakonodajalci, Evropskim parlamentom in svetom, da bomo dosegli vse to, kar smo si zadali.

Zaradi tega bomo tudi v obravnavo v tem letu predložili le zelo omejeno število novih pobud, glede na to, da je bila sprejetih že večina zavez, so nove pobude, opisane v delovnem programu, le tiste, ki so še vedno potrebne za izpolnitev zavez ali za reševanje nastajajočih izzivov in vse predlagane ponudbe temeljijo na prej omenjenem govoru o stanju v Uniji.

Če sem malo bolj konkretna zdaj. Delovni program komisije za leto 2024 se zlasti osredotoča na poenostavitev pravil za državljane in podjetja po vsej Evropski uniji. To predstavlja nadaljevanje zaveze predsednice komisije, da bo v skladu s strategijo za povečanje dolgoročne konkurenčnosti zmanjšala zahteve glede poročanja za četrtino. Nekatere od teh pobud so že bile predložene. Od marca letos je bilo predloženih 15 predlogov, v delovnem programu za leto 2024 pa predstavljamo še dodatnih 26 predlogov, ki bodo zmanjšali upravno breme, hkrati pa ne znižali socialne, varnostne, potrošniške, okoljske in gospodarskih standardov. Vsi ti ukrepi lahko prinesejo konkretne, tudi monetarne prihranke, na primer reforma carinskega zakonika Unije bi lahko prinesla prihranke v višini 2 milijard evrov, revizija uredbe o evropski statistiki pa dodatnih 450 milijonov.

V letnem programu smo predstavili tudi dodatne predloge za podaljšanje roka za sprejetje sektorskih evropskih standardov poročanja o trajnosti, tako da bodo deležniki imeli več časa na voljo za prilagoditev. Predlagali smo pa tudi prilagoditev praga iz računovodske direktive z namenom, da bi lahko imelo več kot milijon podjetij koristi od zmanjšanih zahtev glede poročanja. Tega cilja zmanjšati bremena za četrtino, pa sami ne moremo doseči, zato računamo na države članice in tudi vas tukaj.

Če se, če pogledamo konkretno, če boste šli na spletno stran in pogledali, kako izgleda zdaj ta lista vseh teh zahtev, boste videli, zavez, prihajamo na eno stran. Če se spomnite par let nazaj, ko so tudi moji predhodniki, je bilo tukaj, je bilo tega ogromno, to so bile strani in s strani, tako, da zdaj smo res samo tisto, kar je nujno potrebno.

In če se, hitro grem čez vseh šest smernic, da vemo, kaj nas čaka. Prva smernica evropski zeleni dogovor, govori, da bomo si še naprej prizadevali za pravičen, pameten in vključujoč zeleni prehod in v ta namen bomo začeli tudi niz zelenih dialogov, kjer bomo neposredno sodelovali z državljani, industrijo in socialnimi partnerji in tudi bomo vzpostavili strateški dialog o prihodnosti kmetijstva. Tu naj omenim, da ima Državni zbor seveda tudi možnost, da se vključi v vse te dialoge in tudi od vas bi radi slišali.

Nato, v okviru evropskega zelenega dogovora bomo začeli tudi postopek za določitev podnebnega cilja za leto 2040, seveda, če želimo biti podnebno nevtralni do leta 2050, moramo tudi vedeti, po kakšni poti naj grem. V ta namen smo v torek, par dni nazaj, že predstavili sveženj ukrepov za vetrno energijo, pobuda za odpornost glede voda pa sledi in bo namenjena zagotavljanju dostopa do vode ljudem v naravi in gospodarstvu.

Druga prioriteta, ki govori o prehodu v digitalno desetletje, pravi, da si želimo spodbuditi evropske vodilne inovacije v svetu, naše visoko zmogljive računalnike, enega imamo tudi v Mariboru in podprli bi radi zagonska podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Predlagali bomo pa tudi strategijo za digitalna omrežja, ki bo zaščitila vodilni položaj v industriji EU in olajšala nastanek varnih vseevropskih omrežij.

Tretja prioriteta govori o ekonomiji, ki deluje za ljudi. Odločili smo se, da bomo skupaj z belgijskim predsedstvom, Svetu EU v marcu 2024 v / nerazumljivo/ organizirali socialni vrh, na katerem bomo med drugim razpravljali tudi o izzivih, s katerimi se sooča naš trg dela. Gre, vsi vemo, za pomanjkanje delovne sile in prilagajanje delovne sile na nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco. In tu ne smemo pozabiti, da je letos evropsko leto spretnosti, tako da če lahko pomagamo tudi, da bomo naredili našo delovno silo boljšo, moramo vsi delati za to. Pod tretjo prioriteto spada pa tukaj še na zahtevo Evropskega parlamenta pobuda o evropskih svetih delavcev.

Četrta prioriteta govori o Evropi, močnejši Evropi v svetu in tukaj bomo nadaljevali tudi delo v zvezi z našo proti subvencijsko preiskavo električnih vozil iz Kitajske. Naša podpora Ukrajini v boju proti agresorju pa ostaja še naprej med prednostnimi nalogami, hkrati bomo pa še naprej gradili partnerstvo z Afriko, obrambno zmogljivost držav članic ter sprejeli ukrepe v zvezi z reformo in pred širitvijo. V zvezi s širitvijo bomo pregledali naše politike, da ugotovimo, kako bi lahko delovala večja Unija.

Če grem k peti prednostni nalogi v okviru spodbujanja evropskega načina življenja je treba vsa naša prizadevanja usmeriti v sklenitev dogovora o paktu o azilu in migracijah in tu je že bil dosežen nedavno napredek, vendar moramo kljub temu okrepiti sodelovanje v boju proti tihotapljenju migrantov in zato bomo v naslednjem letu predstavili predlog za posodobitev okvira za boj proti tihotapljenju migrantov.

Prehajam na zadnjo prioriteto, s konferenco o prihodnosti Evrope, okrepljenim ukrepanjem na podlagi samoiniciativnih poročil Evropskega parlamenta in rednimi letnimi poročili na področju pravne države, smo dali nov zagon evropski demokraciji, čeprav mora biti naš glavni cilj v prihodnjem letu doseči dogovor še pred evropskimi volitvami o ključnih predlogih, ki so v obravnavi, bomo dodatno predlagali tudi priporočilo sveta o razvoju in krepitvi sistemov za zaščito otrok.

Če strnem, v okviru delovnega programa komisije smo predlagali 18 političnih pobud, 26 predlogov in pobud za racionalizacijo zahtev glede poročanja, zaključevanje 154 predlogov, ki so še v obravnavi pred Evropskimi volitvami, med tem je tudi šest predlogov za umik in 16 predlogov, ki jih bomo podvrgli vrednotenju in preverjanju ustreznosti.

Spoštovani poslanke in poslanci, dobro oblikovanje politik je skupinsko delo, zato v kratkem času, pred junijem 2024, so torej bistvenega pomena konstruktivna pogajanja med sozakonodajalci, da bomo lahko kljub uvodno naštetim krizam dosegli cilje, ki smo si jih zadali leta 2019 in Evropska komisija in tudi predstavništvo tukaj v Sloveniji, računa na nadaljevanje odličnega sodelovanja tudi z Državnim zborom Republike Slovenije.

Najlepša hvala.