Hvala. Ja, na začetku mogoče glede stroškov, kot si lahko verjetno predstavljate, zdaj to so še, to je pač predlog in te ocene so zdaj zelo, tako grobe ocene, ki jih je komisija pripravila na podlagi podatkov s katerimi v tem trenutku razpolaga, glede na to, da je predlog zelo daljnosežen, za naslednjih 15 let, čez 15 let naj bi se šele uveljavil, moramo pač, delamo samo na podlagi ocen. Ampak vzpostavitev carinskega organa EU in razvoj vozlišča carinskih podatkov naj ne bi zahtevala povečanja proračuna v letih 2021 do 2027 VFO, večletnega finančnega okvirja, saj naj bi se stroški, ki naj bi do takrat znašali približno 60 milijonov evrov v prvih dveh letih financirali iz programa Carina 2021-2027, ki je namenjen sodelovanju na področju carine. Torej do leta 2027 naj bi se vsi ti stroški bili že predvideni in pokriti. Za naprej pa naj bi skupni stroški reforme po letu 2027, bili za proračun EU ocenjeni na približno 1,8 milijarde evrov, tam recimo 2 milijardi evrov. To naj bi zajemalo vse stroške nalog, ki so, ki naj bi bile zaupane carinskemu organu in vozlišču carinskih podatkov, ampak moramo se zavedati, da to pa že pokriva naslednji večletni finančni okvir. Tako, da zaenkrat so to samo ocene. Tako da, ocenjuje se po navedbah komisije, da naj bi države članice v 15. letih skupaj prihranile zaradi teh naložb predvsem v to vozlišče podatkov približno 21 milijard evrov, zaradi tega, ker bodo imele zmanjšane zahteve za vlaganje v informacijske tehnologije, in še dodatno milijardo evrov, ki bo izhajala iz prihrankov v delovnem času osebja, ki se mora zdaj ukvarjati s carinskimi postopki. To vozlišče carinskih podatkov naj bi namreč v naslednjih 15. letih potem absorbiralo te nacionalne carinske sisteme, ki zdaj obstajajo, ki ima vsaka država svojega, imamo 27, potem imamo pa še določene nadnacionalne carinske sisteme in sčasoma bodo vsi v vozlišču, kar pomeni, da jih ne bo treba ne več razvijati, kot jih sedaj financiramo države same in komisija ne bo več financirala tistih skupnih komponent, torej bodo določeni prihranki. Potem bodo pa še prihranki za gospodarstvo, ki bodo lahko vlagali vse na enem mestu tudi v času in tudi v prihrankih carinskih uprav. Tako da, to bi kar bi bilo finančnih učinkov.

Potem pa je bilo še vprašanje kakšen bo vpliv na gospodarstvo, predvsem na mala in srednja podjetja To bo, za njih, bo predvsem pozitivno ta reforma carinskih procesov, ki bo kot prinesla novo partnerstvo med carino in podjetji. Za njih, predvsem bodo najboljše, največje poenostavitve bodo deležni zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti, tako kot je bilo že postavljeno v nagovoru. To bo shema, nov koncept, ki ga zdaj še carinski zakonik unije ne pozna, ampak bo pa gradil na konceptu pooblaščenih gospodarskih subjektov, tako imenovanih AEO. Bo pa, kriteriji bodo dokaj zahtevni, da jih bodo ti gospodarski subjekti morali izpolnjevati, da bodo ta status lahko uživali, bodo pa tudi uživali večje koristi. In lahko bodo te koristi uživala tudi za mala in srednja podjetja, ne bo to samo za velike gospodarske družbe, torej bo verjetno tudi za slovenska podjetja to prineslo veliko poenostavitev, lažje poslovanje. Ne vem, tako kot je bilo v nagovoru izpostavljeno, med drugim tudi, da bo mogoče lahko brez intervencije carine sproščali blago v prost promet, skratka, to je zamišljen kot zelo, tak sodoben koncept brez dodatnih upravnih obremenitev, ki naj bi precej olajšal sedanje… Saj že sedaj, recimo za pooblaščeni gospodarski subjekti imajo dokaj veliko ugodnosti, in to naj bi pa prineslo še več jim ugodnosti. Določene ugodnosti ki jih bodo pa imeli te zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti se bodo pa potem lahko po letu 2035 prenesli tudi na druge gospodarske subjekte, ne samo te. Glede, po tem, ko bo opravljena ocena, kako deluje, bo pač komisija sprejela odločitev ali se še na druge določene te ugodnosti prenesejo ali ne.