Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovana državna sekretarka, hvala za predstavitev.

Gre seveda za izjemno kompleksno materijo, ki bo zelo pomembno vplivala na gospodarstvo v Evropski uniji kakor tudi na državljane in državljanke Evropske unije. Zdaj, če prav razumem, se bom posebej osredotočil na predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku, ki se mi zdi v tem, med temi, med temi tremi točkami najpomembnejši, če prav razumem, gre za naslednje cilje. Komisija torej želi carinsko unijo dvigniti na naslednji, višji nivo. Splošni cilj je, kot razumemo, da carinski organi Evropske unije delujejo enotno, da ustavijo neskladno blago, to se mi zdi zelo pomembno, poberejo več carinskih dajatev in izvajajo ustrezne kontrole, ne da bi pri tem organom in gospodarskim subjektom, podčrtujem gospodarskim subjektom, nalagali preveliko breme. Obstaja tudi nekaj specifičnih ciljev, ki ste jih nekaj navedli, med drugim okrepiti obvladovanje tveganja na carinskem področju v EU v zvezi s finančnimi in nefinančnimi tveganji, potem zmanjšati upravno breme, zagotoviti enake konkurenčne pogoje med e-trgovanjem in tradicionalno trgovino na carinskem področju v skladu s pravili o davku na dodano vrednost. In to so seveda cilji. Ključno vprašanje, ki se mi postavlja, pa je, kakšne so rešitve in možnosti za realizacijo teh ciljev, kako se tu odzivajo deležniki, kakšna so stališča teh različnih deležnikov in seveda me tudi zanima kakšni so stroški prednostnih možnosti, ki jih ta zakonik uvaja. Osrednji razvoj EU vozlišča carinskih podatkov bo gotovo zelo pomembna investicija v naslednjem obdobju, če bo ta uredba sprejeta, prav tako tudi ustanovitev carinskega organa. Kdo bo to financiral in kakšna je ocena stroškov? In še zadnje vprašanje, ki se mi pri takšnih dosjejih vedno poraja. Kakšen bo vpliv na konkurenčnost malih in srednjih podjetij, ko se bo uredba oz. carinski zakonik uveljavil?

Hvala lepa.