Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci!

Predstavila vam bom predloge stališč do treh zakonodajnih predlogov, ki sestavljajo najobsežnejši reformni paket carinske zakonodaje EU vse od ustanovitve carinske unije leta 1968. Reformni paket predstavlja odgovor EU na korenite spremembe v geopolitičnem okolju, ki so povzročile motnje v svetovnih dobavnih verigah in ponovno poudarile potrebo EU po dobro delujoči carinski uniji, ki je bistvenega pomena za konkurenčnost, trajnost in odpornost EU. V zadnjih nekaj letih je carina odigrala pomembno vlogo pri obvladovanju kriz v EU, vse od zagotavljanja nemotenega pretoka blaga v času pandemije covid 19, preko obvladovanja posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU, do izvajanja sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Kljub učinkovitemu odzivu carinskih organov na te krize se je pokazala potreba po strukturni posodobitvi upravljanja carinske unije. Predlog uredbe o carinskem zakoniku Unije in carinskemu organu EU predstavlja carinsko reformo, ki uvaja pomembne poenostavitve v carinskih procesih za podjetja in organe, uvaja vozlišče carinskih podatkov EU carinski organ EU in prinaša spremembo obravnave blaga iz e-trgovine. Eden izmed temeljev carinske reforme je torej posodobitev in poenostavitev carinskih procesov tako za carinske organe kot za gospodarske subjekte gospodarski subjekti, ki bodo želeli uvoziti ali izvoziti blago v ali iz EU, bodo lahko vse podatke o blagu in dobavnih verigah zabeležili v enotno spletno okolje. To je novo vozlišče carinskih podatkov EU. Podatke bodo v sistem predložili enkrat. V nekaterih primerih, ko so poslovni procesi in dobavne verige popolnoma pregledni, bodo zaupanja vredni trgovci s statusom zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, lahko svoje blago sprostili v promet v EU brez kakršnega koli aktivnega posredovanja s strani carine. Vozlišče carinskih podatkov EU bo najprej vzpostavljeno za pomoč prilagojenemu carinskemu postopku za e-trgovanje, in sicer od leta 2028 naprej, nato se bo postopoma začelo v vozlišče carinskih podatkov prenašanje centraliziranih carinskih sistemov, nato še nacionalnih carinskih sistemov. Predvideno je, da bodo gospodarski subjekti vozlišče carinskih podatkov EU lahko začeli uporabljati s 1. 1. 2032. Obvezno uporabo vozlišča pa Evropska komisija predlaga od 1. 1. 2038 dalje. V predlogu uredbe je predlagana uvedba novega koncepta zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov ki temelji na statusu pooblaščenega gospodarskega subjekta. Za pridobitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta bodo ti morali izpolnjevati posebna zahtevna merila po pridobitvi statusa pa bodo uživali poenostavitve, ki jim bodo prinesle zmanjšanje upravnih obremenitev ter znatne prihranke. Carinski organi bodo imeli pregled nad celotno dobavno verigo zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov, zato tem ne bo potrebno za vsako pošiljko posebej vložiti carinske deklaracije. Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti bodo lahko poslovali le z enim samim carinskim organom v EU, s katerim si bodo informacije izmenjevali preko vozlišča carinskih podatkov EU.

Prilagojen carinski postopek za e-trgovanje uvaja nov pojem domnevnega uvoznika za potrebe poslovanja spletnih platform. Spletne platforme, ki bodo postale domnevni uvozniki, se bodo štele za odgovorne za vse carinske formalnosti in plačila. Zaračunavale bodo torej carine ob prodaji in jih plačevale zadevnim državam članicam, kot to že počnejo za DDV.

Z reformo je predlagana uvedba decentralizirane agencije za upravljanje carinske unije tako imenovan carinski organ EU. Nova agencija bo razvila in upravljala novo vozlišče carinskih podatkov EU ter izvajala analizo tveganj in opravljala krizno usklajevanje na carinskem področju v EU. Carinski organ bo predvidoma začel izvajati naloge glede skupnega obvladovanja tveganj in kriznega upravljanja s 1. 1. 2028, kasneje pa se bo njegovo delovanje razširilo skladno s potekom razvoja vozlišča carinskih podatkov EU.

Predlog vsebuje tudi določbe, s katerimi je predlagana vzpostavitev skupnega okvirja za carinske prekrške in sankcije. Po sedanji ureditvi se nacionalni predpisi glede carinskih prekrškov in sankcij med državami članicami precej razlikujejo, kar lahko vodi v zlorabo te situacije s strani gospodarskih subjektov. Zato Evropska komisija predlaga uvedbo minimalnega nabora tovrstnih carinskih prekrškov in sankcij. Evropska komisija predlaga tudi sodelovanje pristojnih organov držav članic pri pregonu carinskih prekrškov, ki so zgrešeni v več kot eni državi članici, ter zbiranje informacij o izrečenih sankcijah in rezultatih carinskih nadzorov v vozlišču carinskih podatkov EU. Naslednji predlog je predlog uredbe v zvezi z uvedbo poenostavljene tarifne obravnave za prodajo blaga na daljavo in uredbe v zvezi z odpravo praga za oprostitev plačila carinske dajatve. Predlog ima dva ključna elementa, in sicer odprava oprostitve plačila carin za uvoz blaga do vrednosti 150 evrov, ter poenostavljeno metodo izračuna dajatve, ki temelji na petih različnih skupinah oziroma košaricah za pošiljke, ki se prodajajo na daljavo, torej ne glede na njihovo vrednost. Predvidene stopnje uvoznih dajatev za tovrstne pošiljke so v višini 5 %, na primer igrače oziroma gospodinjski izdelki, 8 % na primer svileni stekleni izdelki, 12 % električni stroji in 17 % na primer obutev.

Blago, za katero trenutno velja ničelna odstotna stopnja dajatve, bo še naprej lahko koristilo dajatev nič. Te poenostavitve ne bo mogoče koristiti za uvoz vseh izdelkov. Med drugim se ne bodo mogle uporabiti za izdelke, ki so predmet obdavčitve s trošarinami, harmoniziranimi na ravni EU ter izdelke, za katerega veljajo ukrepi trgovinske politike kot so proti dumpinške dajatve, proti subvencijske dajatve ali zaščitni ukrepi.

V predlogu uredbe je predlagano, da bi se oprostitev dajatve za uvoz blaga v skupni vrednosti do 150 evrov odpravila s 1. marcem 2028. Od tega datuma naprej se bodo vozniki lahko prostovoljno odločili za uporabo poenostavljene tarifne obravnave za izračun carine, ki jo je treba plačati za uvoženo blago v okviru e-trgovanja.

Del svežnja zakonodajnih predlogov Evropske komisije za reformo carinske unije je tudi predlog direktive o spremembi direktive glede pravil o DDV, ki se nanašajo na davčne zavezance, ki omogočajo prodajo na daljavo uvoženega blaga ter glede uporabe posebne ureditve za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV. V odziv na silovito rast e-trgovanja in razdrobljen regulatorni okvir za pobiranje DDV od teh dobav blaga je bilo s svežnjem o DDV za e-trgovanje že 1. julija 2021 uvedenih več posodobitev in poenostavitev pravil za obračunavanje in plačevanje DDV od prodaje na daljavo uvoženega blaga za kupce v EU. Ta pravila med drugim vključujejo posebno ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali tretjih držav uvoženega blaga tako imenovana uvozna ureditev VEM, posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV ter pravila o domnevnem dobavitelju vse te poenostavitve se v skladu z veljavno ureditvijo uporabljajo le za obračunavanje in plačevanje DDV na blago katerega vrednost ne presega 150 evrov. Predlog komisije pa je odprava praga do 150 evrov za oprostitev carinskih dajatev in za sistem obračunavanja in plačevanja carine od uvoženega blaga v pošiljkah, ki so namenjena kupcem v EU, po vzoru obračunavanja in plačevanja DDV pa omogoča tudi nadaljnjo poenostavitev pravil glede DDV pri uvozu blaga na daljavo. Predlaga se ukinitev praga 150 evrov za uporabo uvozne ureditve VEM, posebne ureditve za prijavo in plačilo DDV ob uvozu in režima domnevnega dobavitelja ter širitev uporabe teh ureditev za vse blago, ki se uvozi v Unijo za končne potrošnike, razen trošarinskega blaga, ne glede na vrednost blaga. Ta predlog Evropske komisije bi tudi dodatno okrepil koncept enotne identifikacije za DDV v Uniji iz zakonodajnega svežnja DDV v digitalni dobi, ki ga je Evropska komisija predložila Svetu decembra lani in je še v obravnavi na Svetu.

Ob upoštevanju vsega povedanega predlagam, da predloge stališč podprete. Hvala.