(Damjan Kozamernika, izvršni direktor in glavni ekonomist na SID banki.) V poročilu probamo zaobjeti tudi učinke vseh teh opisanih aktivnosti financiranja na gospodarstvo z metodami, ki so razvojnim bankam za te potrebe na voljo, te so štiri. Večinoma gradimo na multiplikativnih učinkih, ki jih je za nas ovrednotil o multiplikativnih učinkih naše aktivnosti, ki jih je za nas ovrednotila Ekonomska fakulteta v Ljubljani. Potem smo razvili tudi metodologijo na osnovi makroekonomskih modelov, ki jih uporablja EIB z nekaj našimi restriktivnimi dodatki. Hkrati izvajamo primerjalno analizo, se pravi, ali podjetja, ki jih mi spodbujevalno financiramo dodajajo dodano vrednost h gospodarstvu hitreje kot druga podjetja in pa veliko je tudi narejenega na razvrščanju naših poslov tako po regionalni strukturi kot po strukturi podjetij po velikosti in po namenih, tako da je naša, naše poročanje vam čim bolj transparentno možno.

Zdaj, kar se tiče rezultatov zelo na hitro. Če omenjamo skoraj pol milijarde novega financiranja in pa skoraj dve milijardi zavarovalnih poslov je to spodbudilo, oz. omogočilo za okoli 1,3 milijarde BDP slovenskega gospodarstva ne v enem letu, ampak v letu, ko bodo vsi ti finančni posli delovali. Hkrati druge metode konsistentno tudi prikazujejo z upoštevanjem tega, da delujemo proticiklično, se pravi, ko je gospodarstvo v zastoju in financiranje ne funkcionira, v zasebnem komercialnem sektorju, takrat so naši učinki pač večji in z upoštevanjem drugih učinkov, kot so razvojni učinki, kjer gre za prestrukturiranje poslovnih modelov podjetij, osvajanje novih tehnologij, itn. ti učinki pa so trajni, če to upoštevamo skupaj s tem, da dejansko prispevamo največ takrat, kadar zelo izrazito delujemo na tržnih vrzelih, kar je naš osnovni mandat, se pravi, kot je omenil predsednik, tam kjer banke ne delujejo zaradi tega, ker podjetja ne morejo zavarovati poslov za financiranje, tam kjer so bonitetne ocene podjetij slabe, prehodno slabe, pa je potencial poslovnega modela visok za izboljševanje in tam kjer lahko delujemo s financiranjem na zelo dolgi rok, to se pravi, MSP lahko financiramo tudi na 12 ali več let z obsežnimi moratoriji. Z vsemi temi pretvorbenimi učinki. Potem v modelu, kot je prikazano v gradivu, SID banka nekako spodbuja v povprečju v zadnjih letih okoli 1 do 2 % višji BDP, kot bi bil, če SID banke ne bi bilo, kar je pravzaprav znatno veliko, ampak je primerjalno tudi skladno z vlogo, ki jo ima SID banka sama v bančnem sistemu, še posebej pri financiranju podjetij, ker SID banka ne nastopa na gospodinjstvih, na zasebnih, na individualnih poslih, ampak na podjetniškem sektorju pa ima tudi do 20 % delež, odvisno od gospodarskega cikla. Tako da, ti učinki so ovrednoteni tudi zadnja, za zadnja leta in nekako kažejo na zmožnost tako razvojne kot tudi proticiklične vloge SID banke, kar je tudi zakonski mandat in zakonska podlaga.