Spoštovana, spoštovani, najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

V letu 2013 si je ta država v Ustavo zapisala, eni mu pravijo zlato fiskalno pravilo, ki govori o uravnoteženosti javnih financ. Leta 2015 je bil v tem Državnem zboru sprejet tako imenovani super zakon, dvotretjinski Zakon o fiskalnem pravilu, ki je operacionaliziral to zlato fiskalno pravilo, in od leta 2017 imamo delujoč Fiskalni svet in od leta 2017 Državni zbor vsako leto sprejme tako imenovani fiskalni okvir, ki pomeni triletni okvir gibanja javnih financ. Od tega pravila, ki je bilo določeno v Zakonu o fiskalnem pravilu, se je mogoče delno odstopalo nekje zdaj v teh zadnjih 4 letih, ko velja na evropski ravni splošna odstopna klavzula, se pravi odstop od fiskalnih pravil, drugače pa v tej državi še vedno imamo za vsako leto določeno, kakšen je zgornji obseg, se pravi, kakšna je zgornja meja odhodkov posamezne enote štirih blagajn, se pravi državni proračun, občinski proračuni, zdravstvena blagajna, pokojninska blagajna in za celoten sektor država. Prav tako so pa določeni tudi ciljni saldi v posameznem letu. Zdaj, ker se zadnja leta spopadamo s številnimi negotovostmi s številnimi krizami, je načrtovanje fiskalne politike zelo, zelo oteženo. Predvsem se pa potem pojavljajo posamezni dogodki, ki pripeljejo do tega, da se ugotovi, recimo kot, in to je primer danes, da je treba konec leta 2023 spreminjati fiskalni okvir, se pravi, spreminjati zgornje meje za posamezne enote za to tekoče leto. To, kar je Vlada vam pripravila in to kar boste danes obravnavali, je odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država. To je to uradno ime za fiskalni okvir, za obdobje od 2022 do 2024. In sicer Vlada predlaga, da se za leto 23, za letošnje leto, da se povečajo tri zgornje meje. Torej, za lokalne enote, za občine, za 195 milijonov evrov na 3 milijarde 150. Zakaj? Zato, ker so se avgusta zgodile poplave, zato, ker so imele občine dodatne stroške z intervencijskimi ukrepi. Zato ker se je država odločila in je prvič v zgodovini vse te intervencijske ukrepe sofinancirala in so za to občine že dobile dodatna sredstva za ta namen. Ker so ti stroški nastali letos, ker so bili poravnani letos, bodo šli v torej saldo v odhodke letošnjega leta in zato predlagamo, da se ta zgornja meja poviša, ne samo za intervencijske stroške. Kot verjetno veste so občine tudi že dobile preko 200 milijonov predplačil za sanacijo škode, ker vseeno ne računamo, da bo glavnino tega denarja letos porabile, dobile ga pa bodo, zato v bistvu spreminjamo tudi saldo pri občinah iz, torej uravnoteženega, kolikor je bil pri originalnem sprejemu tega fiskalnega okvira. Zdaj načrtujemo, da bodo, zaradi teh predplačil občinski proračuni letošnje leto imeli 0,2 % BDP presežka.

Potem druga blagajna, kjer predlagamo dvig zgornje meje izdatkov za letošnje leto je pokojninska blagajna, se pravi, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tukaj je prišlo do višje uskladitve pokojnin od predvidenih v finančnem načrtu, drugače lahko dejansko ugotavljamo, da so načrti, finančni načrt, ki se pripravi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi načrtovanega, torej pripada novih upokojencev na podlagi pričakovanega usklajevanja pokojnin, da so pač ti finančni načrti pripravljeni zelo skrbno, zelo kvalitetno, ampak, da dejansko, potem ta mala sprememba, ki je takrat, ko pripravljaš proračun, je neznanka, potem zdaj povzroči, da glede na realizacijo letošnjega leta ugotavljamo, da če se ta zgornja meja ne dvigne, da bi, potem dejansko lahko bila odhodkovna stran pokojninske blagajne, da bi presegla in zato predlagamo, da se dvigne zgornja meja za 50 milijonov na 7 milijard 115 milijonov evrov. Blagajna je seveda uravnotežena, se pravi ostaja v enakih gabaritih.

Potem še tretja blagajna, to je pa zdravstvena blagajna. Ta je bila začetek leta, ko smo to vse skupaj načrtovali v bistvu najbolj negotova še repi korone pa vse te spremembe. Tako da zdaj po 9, 10-ih mesecih realizacije ugotavljamo da bodo transferji ki so bili torej prispevki, ki so bili načrtovani, da se bodo udejanjili, da bodo transferji ki so načrtovani v državnem proračunu zadostovali, vendar zaradi v bistvu nekoliko višjih tako prihodkov kot na drugi strani tudi dogovorov o plačah valorizaciji cen zdravstvenih storitev, zaradi širjenja in boljšega vrednotenja programov v letošnjem letu, da je tudi zdravstvena blagajna, da predlagamo dvig zgornje meje v okviru obstoječega salda za 90 milijonov na 4 milijarde 430 milijonov evrov. Za državni proračun ne predlagamo nobenih sprememb. Ker so pa vseeno te tri enote del tudi sektorja država je pa, potem v bistvu matematična, da rečem logika, da se tudi za sektor država zgornja meja povečuje za 445 milijonov na 30 milijard 500 milijonov evrov, medtem ko se primanjkljaj v relativnem deležu, zaradi tega ker je bil pač originalni fiskalni načrt delan na drugih osnovah na drugih predpostavkah BDP se pa spremeni iz pričakovanega primanjkljaja minus 5 na pričakovani primanjkljaj minus 4,5 v letošnjem letu. Torej za kot rečeno za letošnje leto še velja ta splošna odstopna klavzula na evropski ravni od fiskalnih pravil, izpolnjeni so pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin tudi na nacionalni ravni in na tej podlagi Vlada predlaga dodatne prilagoditve obsega izdatkov posameznih blagajn in predlagamo vam, da ta odlok, da ga potrdite.

Hvala lepa.