Ja, spoštovani, hvala za besedo.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji 2. 11. 2023 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih tako imenovani ZTuj-2H sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije o zakonu ponovno odloča. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je Državni zbor sprejel na 50. izredni seji dne 26. oktobra 2023 prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov združitve družin.

Poleg tega zakon uvaja tudi tako imenovano novo preživetveno raven poznavanja slovenskega jezika. Omenjena raven strokovno sploh ni definirana, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih pa v spremenjenem devetem odstavku 47. člena določa da, citiram: "Minister, pristojen za izobraževanje, določi kriterije in merila za izobraževalni program iz petega odstavka tega člena, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni."

Omenjena zakonska dikcija s tem izpušča stroko, ki na podlagi mednarodnih dogovorov ter standardov določa zahteve, ki so potrebne za spremembo evalvacijskih stopenj poznavanja jezika. To je bilo tudi dosti izpostavljeno skozi samo razpravo na seji Državnega sveta. Nenazadnje pa, če primerjamo recimo gradivo, ki ga je izdal…, ki ga je izdal Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik preživetvene narave za slovenščino definirajo sledeče, citiram: "Leta 2002 je bil v okviru Sveta Evrope pripravljen dokument Preživetvena raven kot opis ravni A1. V zvezi s spremembami glede pogoja znanja slovenskega jezika za tujce, znižanje zahteve po znanju slovenskega jezika z ravni A1 na že prej omenjeno tako imenovano preživetveno raven velja poudariti, da takšen koncept, ki ga prinaša zakon, ne omogoča integracije. Hkrati ni znano, kako bo k intenzivnejši in uspešnejši integraciji pripomogla strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani EU v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Republiki Sloveniji, ki naj bi jo v skladu z devetim odstavkom spremenjenega 106. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih sprejela Vlada Republike Slovenije." Spoštovane dame, spoštovani gospodje, slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete, zato moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, povezanih z znanjem slovenskega jezika zelo previdni. Potreba po znanju jezika je praktično na vsakem koraku. Znanje slovenskega jezika je pomembno zlasti, ko gre za vključevanje v vrtce, šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah, zaposlovanju, zato morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočili čim boljšo integracijo v lokalno okolje. Omeniti je treba, da je bil standard poznavanja jezika začasno prilagojen oziroma znižan že ob sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih tako imenovani ZTuj-2G, ki ga je Državni zbor ob ponovnem odločanju sprejel 17. aprila 2023. Glede na navedene pomisleke, ki so bili izpostavljeni in na ne strokovno in površinsko obravnavo zakona oziroma pripravo zakona v zakonodajnem postopku na vašem Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na plenarni seji Državnega zbora ter Državni svet ocenjuje, da so pomisleki o ustreznosti določb zakona utemeljeni, zato Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga, da sprejme mnenje, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih ni ustrezen. Hvala lepa.