Govor

Tina Heferle

Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem!

Vlada predlaga, da sprejmete novelo Zakona o tujcih, ki spreminja tisti del določb, ki urejajo pogoj znanja slovenskega jezika za družinske člane tujca, ki podaljšujejo dovoljenje za prebivanje zaradi združitve z družino. Naj spomnimo, da je Državni zbor aprila letošnjega leta sprejel novelo Zakona o tujcih s katero je bilo je bil uveden pogoj preverjanja znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve z družino na vstopni ravni enotnega evropskega jezikovnega okvirja in pa v postopkih pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. Cilj novele takrat in tudi današnji cilj novele, ki je pred vami je bil spodbuditi navedene kategorije tujcev k vključitvi v integracijske programe tudi skozi jezikovno integracijo. Tekom implementacije tiste novele iz meseca aprila je bilo ugotovljeno, da na trgu ni dovolj izvajalcev izobraževanj oziroma izpitov, ki bi zagotavljali izvajanje tega novega koncepta. Razlog seveda ni na strani države, kajti država sama ne izvaja teh tečajev, temveč je razlog v omejenem številu organizacij, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje certificiranih tečajev na predvideni ravni. Ker Vlada danes še vedno sledi cilju, ki je bil izpostavljen, to je v spodbujanju tujcev k večji jezikovni integraciji, je bila tekom postopkov oziroma tekom časa sprejeta odločitev, da raje kot o umiku navedenega pogoja sprejmemo odločitev o preoblikovanju novega ciljnega programa, ki bo prilagojeno jezikovno integracijo uveljavljal za ti dve kategoriji tujcev. Uveljavlja se torej nova raven, preživetvena raven. In pri tem lahko poudarim da so bile tudi tekom priprave integracijske strategije, ugotovljene takšne razmere kot sem jih omenila. Da za potrebe začetne integracije tujcev, ki se združujejo skupaj z družinami v naši državi zadostuje poznavanje in razumevanje slovenskega jezika na temeljni ravni, čemur ustreza torej ta imenovana preživetvena raven, ki jo novela prinaša. Tujec seveda bo lahko še vedno svoj nivo znanja slovenskega jezika kasneje nadgrajeval. Prav tako tudi zakon v tej noveli, ki je danes pred vami, še vedno omogoča, da tujec izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika tudi z uspešno opravljenim najprej, se pravi opravljenim tečajem in kasneje izpitom na vstopni ravni. To je tista raven A1 enotnega evropskega jezikovnega okvirja. Kriteriji in merila za nov izobraževalni program, torej za tako imenovano preživetveno raven, vključno s standardi znanja, ki bodo preverjeni na koncu izobraževanja, bo določil minister, pristojen za izobraževanje, skladno seveda z vsemi predpisi, ki veljajo za oblikovanje takšnih programov. Šlo bo torej za nov potrjen program. Ker tak program še ne obstaja, oz. je v nastajanju, hkrati pa za izvedbo tečajev na vstopni ravni, A1 trenutno ni zadostnih kapacitet. Kot sem že omenila, se z novo novelo zamika zahteva za preložitev potrdila o udeležbi na teh tečajih, in sicer na 1. maj 2024. V tem času pa seveda bo vzpostavljen tako nov program kot tudi izvedeni vsi razpisi za pridobitev dodatnih izvajalcev. Časovnica za pogoj opravljenega izpita oziroma opravljenega preverjanja znanja slovenskega jezika pa se s to novelo ne spreminja. Še vedno ta pogoj stopi v veljavo 1. novembra prihodnjega leta. Torej, obvezni preizkus znanja na preživetveni ravni bodo lahko izvajale po novem izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo bodisi javno veljavne izobraževalne programe za odrasle bodisi neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika.

Naj pa za konec še poudarim, da oziroma pojasnim, da za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pa pogoj ostaja enak, torej pogoj iz meseca aprila, to je opravljen izpit na nivoju A2 enotne evropske klasifikacije, kot je bil predviden s prejšnjo novelo Zakona o tujcih. Hvala.