Hvala lepa predsednik za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi iz Vlade, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni!

Naj najprej povem, da smo že prejšnji teden opravili kar široko in zelo konstruktivno razpravo vezano na kohezijsko politiko v Republiki Sloveniji. No, danes pa mogoče nekaj več besed o samem proračunu, ki je seveda absolutno vezan na samo izvajanje kohezijske politike in pa morda tudi nekaj besed o tem kako, v katero smer bo šla se pravi kohezija v naslednjih dveh letih.

Mogoče, kot izhodišče, veliko je debat o samem proračunu oziroma spremembah proračuna za 2024-2025. Ko smo začeli oziroma bili že globoko v samih pripravah teh dokumentov, se je zgodila naravna nesreča. In ta naravna nesreča je, na žalost, spremenila tudi marsikatere prioritete, tako Vlade kot družbe kot celote in tudi pokazalo se je, kako je dejansko Slovenija solidarna in kako zna stopiti nasproti tistim, ki so utrpeli izjemne škode. Ob tem moramo tudi izpostaviti, da tudi makroekonomske razmere v Evropi in v svetu niso idealne. In to seveda vse vpliva na sam proračun Republike Slovenije, tako za leto 2024 kot za leti za leto 2025.

Morda bi izpostavil še to, da je bilo našemu ministrstvu, novemu Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, naloženo zelo pomembno opravilo, vezano na naravno nesrečo. Namreč, dobili smo nalogo skoordinirati solidarnostni sklad. Gre za poseben mehanizem Evropske unije, ki se sproži ravno v takih situacijah, kot se je zgodila v Sloveniji, Grčiji in tudi v ostalih evropskih državah, se pravi, ob naravnih nesrečah. In mi smo dobili pač to nalogo, da spišemo vlogo, ki je podlaga za pridobitev sredstev. Ob tem, pred tem je bilo treba seveda zbrati oceno dejanske škode. Smo v sami ciljni ravnini. Tukaj kolegica ob meni je ena tistih glavnih operativk, ki to delo opravlja in mislim, da bomo lahko že v naslednjem tednu ali pa mogoče dveh na vladi obravnavali samo vlogo za solidarnostni sklad. Ampak morda ne bi več zdaj o tem podrobno govoril. Dejstvo je pač, da smo morali bili primorani zaradi situacije kakršna je bila, proračune nekoliko skrčiti. In sicer navodilo, dogovor na nivoju Vlade je bil, da se na plačah zmanjša proračun za 2 % in 4 % na ostalih integralnih delih proračuna. Smo pa tukaj mi kot ministrstvo morda izjema ali pa celo na boljšem in zato je toliko bolj pomembno, da se ta evropska sredstva res uporabijo za pravi namen, da pač najdejo prave upravičence. Namreč, kohezijska politika kot taka ni del integralnega proračuna in zato so to sredstva, ki so ne glede na pač situacijo v proračunu ostala v enaki višini, se pravi 3,3 milijarde približno je okvir nove finančne perspektive, ki se bo koristil lahko do leta 2029. Velik del, če se konkretno dotaknem tabelice oziroma proračuna, sredstev, ki se bodo v naslednjih dveh letih namenjala za izvajanje projektov evropske kohezijske politike se trenutno še vodi na postavki EU sredstva v okviru našega proračuna, in sicer v višini 337 milijonov, skoraj 338 v letu 2024 in 587 milijonov v letu 2025. Naj poudarim, da bo jasno, to so sredstva, ki se bodo v začetku novega leta prerazporedila po resorjih, ki dejansko izvajajo projekte. Saj verjetno poznate sistem. MKRR je organ upravljanja, ki je odgovoren za komunikacijo z evropsko komisijo in pripravo programa in hkrati potem skupaj z resorji oblikuje projekte odločitve o podpori. Dejansko se pa potem denar sprovede preko resorjev, preko tako imenovanih posredniških organov, rečemo mi v kohezijskem jeziku oziroma žargonu. Ker pa gre zdaj za novo finančno perspektivo se tej tako imenovani INP sredstva namenjena za izvajanje teh projektov v naslednjih dveh letih vodijo še pri nas. Se pravi, ta sredstva bodo dejansko prerazporejena v naslednjem letu 337 milijonov 684 na resorje.

Zdaj pa vam mogoče jaz predstavil, ker je veliko govora o tem, kje smo, kam gremo z novo finančno perspektivo, kaj dejansko se vse planira v prihodnjih dveh letih oziroma v kakšni višini sredstev se bodo izvajali ukrepi v prihodnjih dveh letih. Naj najprej povem, da se z novim letom zaključuje stara finančna perspektiva. Črpanje bo uspešno, trenutno smo na 96 % oziroma 94 %, bližamo se 95 %, ampak bo intenziteta v naslednjih dveh mesecih zelo visoka, ocenjujemo, da bo že v naslednjem mesecu izvršenih izplačil nekje v višini med 100 in 150 milijoni in potem decembra še razlika in seveda nekaj sredstev se bo tudi iz stare finančne perspektive izplačevalo še v mesecu januarju, februarju.

Hkrati smo že letos začeli z novo finančno perspektivo. Trenutno je bilo izplačanih že oziroma odločitev o podpori, izdanih za 60, nekaj več kot 60 milijonov. To samo povem, ker krožijo neke informacije, da Slovenija z novo finančno perspektivo še ni začela. Ne drži. Odločitev o podpori je bilo izdanih za 65, 61, bom točen, 61.500 milijonov evrov, gre za 6 ukrepov, 6 odločitev o podpori iz različnih področij.

Naj povem, da smo ravno predvčerajšnjim izdali odločitev o podpori za SRIPE, se pravi to povezovanje gospodarstva z znanostjo in mreženje v okviru teh malih in srednjih podjetij ter ostalih ekonomskih panog. Izdali smo tudi odločitev o podpori ravno včeraj za kompetence v vzgoji in izobraževanju.

Skratka, na polno delamo tudi na novi finančni perspektivi, ki pa bo v glavnini seveda v veliki meri izvršena v prihodnjem letu, kot sem rekel, nekje planirano je 337 milijonov evrov za leto 2024.

Pa bi šel zdaj mogoče samo po področjih, kaj so tiste prednostne osi, ki jih nameravamo v prihodnjih dveh letih financirati. Se pravi prednostna os 1 - inovacijska družba znanja gre v 2024 za 56 milijonov evrov in v 2025 za 119 milijonov evrov.

Digitalna povezljivost, se pravi milijon evrov v 2024, 17 milijonov evrov v 2025, govorim za EU sredstva.

Zelena in podnebna nevtralnost, to je seveda zelo pomembno področje glede na trenutne razmere, glede na to, da nam je narava jasno povedala, da se ni hecati z njo, 83 milijonov evrov v 2024 in 115 milijonov evrov v 2025.

Trajnostna mobilnost, 4 milijone 468 v 2024 in 8 milijonov v 2025.

Bolj povezana Evropa z izboljševanjem mobilnosti 25 milijonov v 2024, 93 v 2025.

Znanja in spretnosti ter odzivi na trg dela 69 v 22024, 96 v 2025. To so te tako imenovane, nekateri rečejo mehke vsebine, evropski socialni sklad ki je ravno tako zelo pomemben sklad v Evropski uniji.

Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost 35 milijonov v 2024, 64 v 2025.

Trajnostna turizem in kultura milijon 400 in 5 milijonov 930.

Trajnostni razvoj lokalnih okolij 6 milijonov 351 v 2024 10 milijonov v 2025.

Prestrukturiranje premogovnih regij 48 milijonov v 2024 in 46 v 2025. Naj omenim da to prestrukturiranje premogovnih regij je nov ukrep tako imenovani sklad za pravični prehod oziroma nov sklad v Republiki Sloveniji, ki v novem finančnem obdobju predvideva dodatnih nekaj več kot 250 milijonov evrov za pomoč dvema regijama, kjer prihaja do prestrukturiranja oziroma zapiranja rudnikov, gre za zasavsko regijo in za regijo SAŠA in v okviru tega sklada smo tudi že letos izpeljali razpis ki je mislim da še objavljen trenutno ne še tako da skratka potekajo številne aktivnosti, in jaz sem prepričan, da kljub zaostreni fiskalni situaciji lahko na našem ministrstvu naredimo veliko za razvoj Slovenije. Kot rečeno, želimo voditi širok dialog tako s civilno družbo kot z vsemi lokalnimi skupnostmi kot z vsemi drugimi pomembnimi akterji v družbi, da bodo ta sredstva v naslednjih dveh letih res našla prave odjemalce oziroma našla pravi namen, bi temu jaz rekel.

Toliko mogoče zaenkrat, bom pa odgovoril seveda na vsa vprašanja, ki jih boste zastavili. Hvala lepa.