Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovana kandidatka za ministrico, kolegice in kolegi. Jaz bom začela tam, kar se mi zdi, da je zelo pomembno poudarjati, pa mogoče v zadnjem letu pri ministru Bešiču niti nismo toliko omenjali, pa mislim, da bo treba vedno več omenjati. Danes je 10. oktober, svetovni dan duševnega zdravja. Poudarja se pomen sodelovanja in povezovanja v prizadevanju za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev Slovenije. Podatki za Slovenijo kažejo, da se je v obdobju od leta 2002 do 2022 povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov pri vseh mladostnikih. Odstotki se pomembno zvišujejo s starostjo in so višji pri dekletih. Glede na ostale države se Slovenija pri doživljanju simptomov uvršča med tiste z manj težavami, smo bolj proti repu vseh držav, slabše pa se uvrščamo pri oceni duševnega blagostanja, kjer se naši mladostniki uvrščajo med države, ki duševno blagostanje ocenjujejo najslabše in smo precej pod mednarodnim povprečjem. Nacionalna koordinatorica v Sloveniji, doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, je ob teh ugotovitvah opozorila, mladostniki so kot lakmusov papir stanja v družbi. Podatki raziskave kažejo doživljanje mladostnikov, njihove stiske, posebej med dekleti, ki so odraz tudi vseh pritiskov in idealov, ki se kažejo na družbenih omrežjih in jih kot družba spodbujamo o tem, da bi morali biti uspešni na vseh področjih, popolni, nezmotljivi, se stalno dobro počutiti. A v realnem življenju ni tako, zato je ključno, da mladim prisluhnemo in jim zaupamo, da zmorejo in jih opolnomočimo, da lahko sami rešujejo izzive v šoli, z vrstniki, da jih učimo socialnih veščin, soočenja s svojimi občutki, primernega izražanja občutkov, poslušanja empatije, reševanja konfliktov, krepitve odpornosti in pismenosti o duševnem zdravju. Dr. Ajga Rurane, vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, je ob tem poudarila, povsem jasno je, da dekleta, zlasti 15-letnice potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Podatki kažejo, da je več kot četrtina 15-letnih deklet v Sloveniji dejala, da je bila v zadnjem letu večino časa ali ves čas osamljena. Imele so tudi eno najnižjih ocen duševnega blagostanja v evropski regiji. Nujno je torej, da se hitro ukrepa, da hitro ukrepamo in prepoznamo specifične izzive s katerimi se soočajo, ter jim zagotovimo podporo. Spremljanje stanja je ključno za učinkovito ukrepanje, zato podpiramo takšne raziskave in si želimo, da bi podatki pripomogli k temu, da bi bila pomoč mladostnikom, ki jo potrebujejo, čim hitreje na voljo.

Ministrstvo za zdravje, pa če zdaj povzamem, to je bil en del, ki kaže na stanje v družbi danes ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Ministrstvo za zdravje je že večkrat ustanovilo delovno skupino za ureditev področja izvajanja psihoterapije. Prva delovna skupina je relativno uspešno delovala v letih od 2006 do 2010, vendar je njeno delo zaustavil takratni novi minister. Odbor za zdravstvo tega Državnega zbora je na 31. nujni seji 18. januarja 2017, ki je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije, sprejela sklep, s katerim je Odbor za zdravstvo pozval Vlado, da ustanovi novo delovno skupino, ki je bila potem ustanovljena aprila 2018. V tej delovni skupini so predstavniki medicinskega kroga, lahko rečem, zavzeli neko držo in odklanjali vse, kar je ponudila nemedicinska stran, zatrjujoč, da niso kompetentni sogovorniki. Spričo takšnega vedenja medijske strani je bila tudi ta delovna skupina žal neuspešna. Nič drugače seveda ni v zadnji delovni skupini, ki jo je Ministrstvo za zdravje ustanovilo leta 2023, letos maja. Ponovno naj bi potekala v nekem dogovoru, pa žal zaradi medicinske stroke ponovno ne moremo govoriti o pomenu sodelovanja in povezovanja. Bilo je tudi seveda tudi več oddaj v zadnjem času, tudi na RTV Slovenija, kjer se mi zdi, da se na področju duševnega zdravja ne naredi koraka naprej, kar bi povezovalo tako psihoterapevte kot tudi, bom rekla, psihiatre in pa klinične psihologe. Dejstvo je, da v Sloveniji primanjkuje kliničnih psihologov, primanjkuje psihiatrov. Ustanovili smo regijske centre za pomoč, pa vendarle na tem področju nismo naredili dovoljšnega koraka naprej, kar govorijo vsi kazalniki, da se mladi srečujejo s težavami, tako v odnosu kot tudi z različnimi oblikami anksioznosti. In seveda, spoštovana ministrica, bodoča ministrica, vas kot kandidatko za ministrico sprašujem, ali ste naklonjeni ustanovitvi psihoterapevtske zbornice, ki bi dobila pooblastila za svoje delovanje po samem zakonu. Govorim namreč o tem, da je vse preveč, če lahko rečem, šarlatanov in da so mladi ne pridejo do pravilne psihoterapevtske obravnave.

To se mi je zdelo zelo pomembno ravno z vidika, pred časom sem naslovila poslansko vprašanje pisno, tudi glede stopnje samomora, mislim, da moramo na tem področju narediti korak naprej in vso stroko na tem področju združiti v dobrobit vseh, ki potrebujejo te oskrbe. Zato sprašujem tudi kdaj naj bi prišel zakon o psihoterapiji, za katerega je bilo rečeno, da naj bi se v tem mesecu oziroma konec septembra že znašel na mizah nas poslancev.

Druga stvar, ki me zanima, je tudi vaš pogled, v soboto 14. 10. bo svetovni dan Hospica in paliativne oskrbe. Zanima me, kakšni so načrti, da bi v Sloveniji okrepili paliativno oskrbo, ker, mislim, sem prepričana in me zanima tudi vaš pogled, evtanazija ne sme biti rešitev.

Na Ministrstvo za zdravje ste kot državna sekretarka prišli po menjavi celotne vodstvene ekipe ob odhodu prejšnjega ministra Danijela Bešiča Loredana. Zanima me, ali je to znak, da bodo vaše usmeritve pri oblikovanju rešitev za zdravstvo drugačne od vašega predhodnika. Imeli smo stres teste, videli smo neke kazalnike, zanima me seveda vaše ukrepanje.

V Novi Sloveniji smo v začetku leta pripravili paket rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo in se o njih pogovarjali z različnimi organizacijami s področja zdravstva, ki zastopajo zdravnike, zdravstvene delavce, zdravstvene zavode. Vsi so se strinjali vsaj s kakšnim ukrepom, nekateri pa praktično z vsemi našimi predlaganimi ukrepi. In me zanima, kakšno je vaše stališče do ukrepov in seveda paketa rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo, ki ga imamo in smo ga pripravili v Novi Sloveniji? V zdravniški zbornici so ob napovedi vaše kandidature poudarili, da ne boste imeli 100 dni časa za uvajanje. Česa se boste v zdravstvu najprej lotili?

Iz poročila NIJZ, čeprav danes ste že sicer tudi prikazali o čakalnih dobah na dan 1. avgusta letos pri stopnji nujno, zelo hitro na prve preglede nedopustno dolgo čaka 77 % vseh čakajočih, na terapevtsko diagnostične postopke pa več kot 14 dni čaka 53 % vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. V Novi Sloveniji smo pripravili spremembo Zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem, ki bi omogočila, da lahko bolniki, ki na storitev čakajo nad dopustno čakalno dobo, opravijo storitev pri kateremkoli ponudniku v Sloveniji, storitev pa plača ZZZS po enaki ceni, kot velja sicer. Enaka ureditev že velja, če gre nekdo v tujino in tam opravi storitev, na katero v Sloveniji čaka nedopustno dolgo. To smo večkrat izpostavljali, da se nam ne zdi pravično nenazadnje, da lahko nekdo zdravstveno storitev opravi v Republiki Hrvaški, čez mejo, ZZZS mu storitev povrne. Če pa opravi pri zasebniku v Sloveniji, pa mu ZZZS tega stroška ne povrne oziroma ne prizna. Vlada je na predlog podala sicer negativno mnenje, ampak me zanima, ali tudi vi menite, da 77 % čakajočih nad dopustno dobo pri stopnji nujnosti zelo hitro ni problem ali pa podpirate našo rešitev? Kako nenazadnje boste svoje stališče, če je odklonilno, temu načinu reševanja čakalnih vrst pojasnili tistim, ki čakajo nad dopustno dobo?

Ukrepi v smeri izboljšanja učinkovitosti javnih zdravstvenih zavodov so po mnenju koalicijskih poslancev izjemno pomembni, kar boste naslovili noveli zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravniški službi. Prednostno se posvečajo omejitvi dvojnih praks dela v zdravstvu, okrepitvi nadzora nad izvajanjem soglasij za delo pri drugih izvajalcih, vzpostavitvi doslednejšega nadzora nad spoštovanjem konkurenčne klavzule. Ali kot bodoča ministrica podpirate te predloge? In še, kaj menite o tem, da bi se javni zavodi preoblikovali v gospodarske družbe, ki delujejo neprofitno? Kateri bodo ključni kriteriji pri izbiri članov in članic sveta zavodov? Verjetno jih boste v vašem mandatu ali z nastopom vašega mandata prevetrili, spremenili, ampak kateri bodo ključni kriteriji pri izbiri članov in članic sveta zavodov?

In še enkrat poudarjam. Zakon o psihoterapiji je res sprožil burno razpravo znotraj stroke, zato naj bodo vaše usmeritve pri tem področju take, da bomo na dobrem vsi tisti, ki potrebujejo te storitve, in da bo v ospredju bolnik, pacient. Seveda me še enkrat zanima ali lahko pričakujemo, da bo zakon še v jeseni v javni obravnavi kot je bilo napovedano? Hvala lepa.