Hvala gospa predsednica. Sedaj kar se tiče intervencije zaradi pomoči gospodarstvu podobno kot vi gospod poslanec tudi mi smo dnevno v stiku z gospodarstvom. Do tega trenutka moram povedati, da se nam je gospodarstvo dosti enotno zahvalilo, da smo držali tempo prve časovnice. S tem, da tisto, kar bi vam rad povedal, kar tako in tako poznate, da prva ocena 10 % izplačil, ker nam je šla Vlada na roko in tudi poslanci, ker ste sprejeli, da lahko da gospodarstvo oceno in dobi izplačilo brez tega, da priloži garancijo, kar bi zelo otežilo v resnici gospodarstvu proces, je ocena. Po naših izkušnjah za nazaj, tovrstne ocene v resnici, potem ko imamo uradne cenitve, predstavljajo ne 10, ampak 20 do 30, % tega se moramo zavedati. Kakšna bo končna ocena, bomo videli, ko bo lahko gospodarstvo pridobilo uradne ocene škode, kakor sem prej povedal, cenilcev v tem trenutku primanjkuje. Tako, da prvi, prva časovnica, jaz sem v tem trenutku omenil, da naša želja, se pa še moramo še enkrat z gospodarstvom na to temo dobiti, je, da bi lahko postavili kot končni rok konec januarja, ampak tu bomo šli nasproti gospodarstvu. Če bo gospodarstvo ugotovilo, da tako hitro, zaradi, ker je kljub vsemu dosti gospodarskih družb ne more dobiti vseh uradnih cenitev, bomo pa rekli, potem pa februarja ali marec, kajne. Mi bomo tu šli na roko gospodarstvu in potem nekje 2, 3 mesece, da bo končni program izpostavljen. Ampak še enkrat bi rad povedal, vse, ko tu počnemo, poteka v koordinaciji z gospodarstvom tudi časovnica, tako, da tukaj v nobenem primeru ne bomo gospodarstva pustili na cedilu.

Nam na ministrstvu je bilo zelo pomembno, da v dialogu z Vlado se je Vlada strinjala, da ob tem, da je seveda tako zelo pomembno, da pomagamo tistim, ki jim je težko, da pa normalne aktivnosti prav tako zaradi relativno težkih razmer v mednarodnem okolju peljemo naprej. Dovolite, da vas seznanim z eno številko, to je naša izbirnica(?), zato lažje povem. Ena od teh intervencij, recimo, ki so nam pomembne, je, koliko lahko država, Vlada, nameni za neposredno spodbujanje investicij in dovolite podatek, tega smo, to je realizacija v letu 2018 namenili 20,5 milijona evrov, 2019 17,7 milijona evrov, 2020 7,8, 2021 12,7, 1022 30,4 milijone, ocena za letos je, ampak to je še vedno ocena, 43 milijonov, in ob vsej težki situaciji, ki je v državi, nam je Vlada dovolila, da tudi naslednje leto peljemo močne intervencije, da imamo na tej postavki na razpolago 43 milijonov in nekaj.

Tisto, kar pa se seveda vsi sprašujemo, in to se dnevno, ne dnevno, tedensko se pogovarjamo tudi z vami v parlamentu, na Odboru za gospodarstvo in tudi na evropske zadeve, pa je, čakamo v resnici na odločitev Evropske unije ali bo gospodarskim, globalnim konkurentom, kot so Združene države Amerike in v bistvu tudi Kitajska, ali bo kontriralo in tekmovalo z njimi tudi z gospodarskimi intervencijami na ravni Evropske unije.

Poznano vam je, da v tem trenutku tu kot Unija šepamo. Če da v prvem koraku recimo za razvoj čipov Amerika 12 milijard evrov, če da v prvem koraku kot intervencijo na razpolago Kitajska, ko se šteje v bistvu javni denar in javni denar iz državnih firm, 40 milijonov - milijard -, se v Evropi še vedno pogovarjamo o 2,9 milijard evropskega denarja. Torej mi smo tisti, ki na ravni Evropske unije zagovarjamo intervencionizem, ker mi moramo uspeti kot Evropska unija, ker če ne bomo mi uspeli kot Evropska unija, bo slabo vplivalo na Slovenijo, ker nenazadnje mi tri od štirih izdelkov, ki jih v Sloveniji naredimo, izvozimo in seveda izvoz je pa v koncentričnih krogih, najlažje izvažamo v svojo bližino in najlažje izvažamo tja, kjer imamo prosto trgovino in imamo podobno administrativno ureditev.

V tem trenutku je proračun intervencionistično naravnan na gospodarskem ministrstvu, če bodo pa kakšne spremembe tudi na ravni Evropske unije, pa povsem verjamem, da se bo Slovenija temu tudi prilagodila. Poznano vam je, da je predsednik Vlade, bil pa je prisoten, tudi naš minister, se je srečal nedolgo nazaj s predstavniki slovenskega gospodarstva. Dialog, kakor me je informiral gospod minister, je bil zelo primeren, dober in so na nek način, jaz si zelo želim, da bi se to realiziralo, dogovorili način vrnitve gospodarstva na Ekonomskosocialni svet, tudi z nekimi zavezami Vlade. Mi to nujno potrebujemo, ker samo politike, ki so usklajene med vsemi partnerji, so trajne, vse ostalo je v bistvu začasno, pa se lahko hitro spremeni.

O letalski povezljivosti dodatnih informacij vam ne morem dati, ker poznano vam je, da pristojno ministrstvo ni Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, pomagamo pa pristojnemu za infrastrukturo, tako, da je gospa ministrica primerna. Zdaj prvi korak pri organiziranosti Slovencev gospodarski širitvi prostora smo naredili. Pred slabim letom smo podpisali neki sporazum o slovenski gospodarski koordinaciji, zamejski gospodarski koordinaciji. Ta gospodarska koordinacija deluje. Nenazadnje mogoče kot informiranja, imamo tudi 7. novembra srečanje z vsemi, mislim, z izpostavljenimi predstavniki, mislim, da bo okrog 150 ljudi na temo še večje koordinacije Slovenije z vsemi petimi državami tam kjer živi naša manjšina V tem trenutku nam je pa to še bolj pomembno zato, ker kot država intervencionistično gospodarsko politiko, kar pomeni, podporo gospodarstvu in turizmu, izvajamo samo, že to je dobro, da izvajamo v Porabju. Jaz mislim, da tudi to, da mi v tem trenutku še nekaj časa izvajamo intervencionistično politiko, je pripomoglo k temu, pa še marsikaj drugega, seveda, ampak tudi mi smo dali svoj kamenček, da ko je bil novi popis na Madžarskem, v Porabju, veste, da smo se ga bali, ker nazadnje, pred desetimi leti, je bilo 2 tisoč 800 popisanih, se je izjavilo, da so Slovenke in Slovenci. Tega vpisa smo se bali in nihče ni pričakoval, da se bo izjasnil že skoraj 4 tisoč. Mi mislimo, da je to tudi posledica gospodarske politike, ki jo izvajamo, ampak zakaj tukaj govorim, ker je bilo vprašanje, kaj mislimo narediti. Ta program poteče konec naslednjega leta in na podlagi tega programa skupaj s slovenskimi zamejskimi gospodarskimi organizacijami želimo pripraviti program, ki bo pa tokrat zajel vse štiri države kjer živijo naši zamejci, torej poleg Porabja tudi avstrijski del, torej avstrijsko Koroško, Furlanijo-Julijsko krajino in del na Hrvaškem, kjer živi slovenska manjšina. Prav na podlagi te dobre izkušnje, da razumemo, tu ne gre za zelo velike zneske, celotni program za Porabje, gospodarski, je bil vreden v štirih letih 2,1 milijona evra, ampak z relativno majhnimi vložki naši manjšini, tako oni pravijo, damo neki nujno potrebni optimizem.

Zdaj, kar se tiče, kar se tiče dosegljivosti likvidnega denarja. Tu se moram tudi vam zahvaliti, ker ste z dvema zakonoma nam omogočili dve dodatni likvidni liniji v vrednosti 200 milijonov, poleg tega pa te likvidne linije preko SPS pa trajnostno obravnavamo, tako da v tem trenutku recimo, če rečemo, da je tega 300 milijonov evrov in to je dobro, da imamo v tem trenutku na razpolago. Hvala.