Ja, hvala lepa za besedo, no. Me preseneča, da ni, da ni želje po razpravi glede na to, da gre za pomemben del proračuna.
Pač od gospodarstva, vsaj nekateri tako mislimo, pač je odvisnost, odvisna blaginja oziroma razvoj naše države, zato pač moramo tej temi po moje posvetiti še posebno pozornost. Zdaj, velik, velik poudarek predstavitve državnega sekretarja je bil ravno na obnovi po poplavah. Vsi se strinjamo, da je pač potrebno čim prej pomagati podjetjem, ki so bila prizadeta, vsekakor pa ne smemo pozabiti oziroma zapostaviti podjetja, ki pa niso bila prizadeta in so po eni strani zdaj še toliko bolj pomembna, da ta svoj del poslovanja ne samo ohranijo oziroma celo dvignejo na višji nivo zato, da mogoče vsaj v neki nekem manjšem znesku nadoknadijo ta manko, ki nam, ki nam ga ustvarijo podjetja, ki so, ki so bila v poplavah oziroma v tej ujmi prizadeta. Zdaj, podjetja, vi ste sicer omenil, da se pripravlja zakon oziroma naj bi s tem zakonom se rešilo tudi kar se tiče poplačila škode, ampak ko se, ko se gibljemo med podjetniki, je njihovo glavno vprašanje, oni so zdaj dobili teh 10 %, a ne, pač vnaprej, vsi pa postavljajo vprašanje, kdaj bodo dobili jasni odgovor, kdaj in koliko lahko pričakujejo preostanka. Ker čisto plastično če povem, nekomu, ki je, ne vem, uničilo ali pa delno okvarilo nek stroj, on mora enostavno vedeti, bo dobil povrnjeno, prvič, kdaj bo dobil povrnjeno, koliko bo dobil povrnjeno, da se lahko tudi sam odloči ali gre v nek kredit pa stroj, stroj zamenjati, popraviti itn. Tako da to je, to je zelo, zelo pomembno vprašanje, ki ga dnevno, dnevno dobivamo od, od podjetnikov, nimamo pa odgovora na to.
Zdaj kar se tiče celotnega proračuna, a ne, vsi vemo, da je mogoče bil pripravljen z nekim napačnim podatkom. Vemo za to statistično napako oziroma popravek Statističnega urada, kar se tiče BDP, kar pomeni, nek, nekih 2 milijardi manka v teh izračunih, a ne, tako da to je vsekakor pomemben podatek, a ne. Po drugi strani pa sicer za Slovenijo ravno zdaj je IMF dal neke nove, nove napovedi, kjer niso, niso tako pesimistične oziroma so boljše kot za nekatere, bom rekel, nam najbolj pomembne gospodarske, gospodarske partnerice. Tukaj naj omenim Nemčijo, za katero napovedi niso prav dobre, vemo pa vsi, da smo, da smo odvisni od teh gospodarskih partneric. Lahko že beremo dan, dva nazaj, kako nekatera podjetja ravno zaradi izvoznih trgov odpuščajo. Tukaj je ta nemško podjetje, mislim da Odelo, pa cerkniška Eta itn., a ne, tako da kljub temu jaz mislim, da je neki, neki strah, mislim nek strah, neka nepredvidljiva situacija v prihajajočem letu. Zdaj vsi vemo, da z naslednjim letom naj se umika ta subvencija oziroma regulacija cen električne energije, kar zna precej vplivati na trg, je še zmeraj, bom rekel, ni povsem stabilen oziroma vsi, vsi govorijo o ceni elektrike ne bodo nikoli več take, kot so bile. Tako, da to je pomembno vprašanje. Po drugi strani pa inflacija kot taka je visoka. Finančni minister, zdaj, jaz grem mogoče malo široko ampak to so stvari, ki vplivajo na gospodarstvo. ravno danes smo dobili dopis gospodarskih združenj v katerem predlagajo, da umaknete, govorim kot Vlada, umaknete to namero po usklajevanju dohodninske lestvice in podobno, ker vse to pomembno vpliva na zaposlovanje, oz. na nagrajevanje delavcev, tako da to mogoče z gospodarskega vidika bi bil predlog, da o tem resno razmislite. In po drugi strani to je bil tudi eden od, mislim od razlogov oziroma ta prekinitev dialoga z gospodarstvom, prekinitev dialoga, ki se naj bi sicer zdaj uradno še ne povsem obnovila, ampak neke namere so, tukaj je tudi gospodarstvo ponovno nakazalo neko željo in voljo, ker se zaveda, da je to pomembno, tako da tudi z gospodarskega oziroma z vidika Ministrstva za gospodarstvo, jaz mislim, da morate maksimalne napore vložiti, da se ta, da se ta dialog obnovi.
Tako, da zdaj, jaz sem sicer mogoče, jaz sem par vprašanj postavil za ministra, ker sem pričakoval, da bo minister tukaj, no pa zdaj mogoče državni sekretar, ne vem, če bo lahko v njegovem imenu odgovarjal, ampak mogoče kakšnega bi pa vseeno izpostavil. Letalska povezljivost vemo, da je bila to, kar, bi rekel, v preteklem času je bilo kar veliko govora in tudi nekaj poskusov s temi razpisi za subvencioniranje letov, ampak po mojih informacijah ne, ne dovolj uspešnih recimo temu tako. Pa me zanima, pa me zanima kaj nameravate na tem področju narediti.
Potem ideja je bila o slovenski mednarodni gospodarski zbornici, zdaj v proračunu oziroma v tem predlogu nismo zaznali postavke, kjer bi se ta ideja kot finančno nekje poznala.
Potem je bila ena od obljub ministra boljše financiranje za mala in srednja podjetja. Zdaj vemo, da v trenutni situacijo visoke inflacije, visokih cen kreditov bi bila ta vzpodbuda zelo pomembna. Pa če na tej točki malo zaključim, ker verjamem, da se bo še kakšno vprašanje kolegov, kolegov našlo.
Bi pa mogoče še, kar se tiče kohezije in tovrstnih razpisov, zdaj nas je vse presenetila ena novica v hrvaških medijih, da Slovenija pa Hrvaška še edina nista oddali, razpisali nobenega razpisa za naslednje kohezijsko obdobje. Tudi to smo prebrali, no, zdaj bi prosil obrazložitev. S tega vidika so ti razpisi oziroma ta sredstva prav zagotovo pomembna oziroma je logično, da jih skušamo, bi rekel, čim več in čim prej počrpati. Že izkušnje iz preteklega obdobja na določenih področjih mogoče niso najbolj optimistične, tako da mogoče še to vprašanje: kakšno je dejansko stanje oziroma kakšni so načrti, ker ta naslov, ki sem ga zasledil v medijih, je blago rečeno alarmanten? Tako, da mogoče toliko za začetek, pa mogoče še kasneje še kakšno vprašanje. Hvala.