Hvala gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Lep pozdrav tudi ostalim prisotnim v imenu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Ko opazujete proračun Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, predlagam, da upoštevamo, da ministrstvo nekoliko drugače strukturirano, kakor je bilo v prejšnjih letih, ko je bilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. To v praksi pomeni, da ni več postavk, ki so vezane na regionalni razvoj oziroma direktorat na regionalni razvoj, prav tako je kar en pomemben del postavk, ki so vezane na tehnologijo sedaj na drugem ministrstvu, hkrati pa na našem min…, poleg tega tudi kakšna postavka, ki je bila v preteklosti pri nas, je sedaj pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo, hkrati pa je na našem ministrstvu ne nekaj česar pred tem ni bilo, to je šport, torej Direktorat za šport, s tem, da kljub vsemu majhen del proračuna tudi tam je ohranjen za aplikacije v šport na ravni osnovnih šol, vrtcev in univerze ter ob športnih dejavnostih.

Naš proračun se je tako sestavljal, da ko smo dobili limite integralnih sredstev, ki so bili 176 milijonov evrov za naslednje leto in 178 za leto 2025, smo seveda tudi mi kakor vsi ostali bili postavljeni pred razumno zahtevo, da zaradi težkih razmer, ki so posledica naravnih nesreč, privarčujemo, in sicer 4 odstotke generalno oziroma tam, kjer so plače 2 odstotka oziroma ta znesek pač, da najdemo nekakšen način, da za toliko zmanjšamo proračun preko sprememb zakonodaje, če drugače ne gre. Ko smo iskali, kaj narediti, smo se, ob tem pa bi rad povedal, na način, da smo se pa pogovorili tako z vsemi tremi zvezami slovenskih občin, da smo se pogovorili tudi z zvezo zvez, kar se športa tiče, OKS in s Svetom za šport in dobili njihovo razumevanje. Smo se odločili, da tudi zaradi relativno majhne absorpcijske sposobnosti v tem trenutku podaljšamo obdobje investicij v športno infrastrukturo. Še enkrat, v nobenem primeru ga ne zmanjšujemo, v nobenem primeru ne mislimo, da bi projekt odložili, v vsakem primeru bomo še vedno vlagali za večkratnike. Ampak v tem trenutku pripravljamo zakon, ki nam bo omogočil podaljšanje, kar pa v resnici, ker gre pri nas povsod za sofinanciranje, je v resnici v interesu tudi tistih, kjer v športno infrastrukturo vlagamo, ker pač mora biti na drugi strani tudi denar za financiranje. To je bil prvi ukrep. Ta zakon bo prišel v relativno kratkem času tudi v Državni zbor.

Potem je Vlada sprejela dve pomembni odločitvi, vsaj kar se našega proračuna tiče. In to je, da zaradi posebnih razmer pri prestrukturiranju avtomobilske industrije, to je industrije, ki kljub vsemu ustvarja v Sloveniji skoraj 100 % bruto domačega proizvoda, se pa bistveno spreminja in zaradi posebnih želja po hitrejšem razvoju biotehnologije, da se nam da na razpolago denar, da podpremo tovrstne projekte. V letu 2024 smo, potem dobili na razpolago 36 milijonov dodatno in v letu 2025 18 milijonov. Še na eno stvar dovolite, spoštovane in spoštovani bi rad opozoril. Ko boste primerjali realiziran proračun za letošnje leto in proračuna za naslednje leto, bodo številke zelo različne. Zakaj? Ker poleg klasičnega proračuna, ki ga izvajamo znotraj Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je zelo pomembno, intervencije, ki jih izvajamo in to je tisti denar, ki ga dobimo, potem v resnici iz Ministrstva za finance, nam da na razpolago. V letošnjem letu je poleg klasičnega proračuna, boste videli, še dodaten znesek, 400 milijonov in za to tako velika številka, letos. To je za pomoč podjetjem, zaradi visokih cen energije sofinanciranje. Tudi v naslednjem letu boste videli dve postavki, ki nam kar zvišuje ta proračun in to je prvič postavka poračuni za energente. Zakon je tako napisan, da poračuni bodo izvedeni do 28. februarja naslednje leto in za ta namen imamo dodatno v našem proračunu 65 milijonov evrov. Poleg tega imamo tudi že na proračunu prvo količino denarja, ki bo potem potrebno za drugo fazo programa sanacije škode v gospodarstvu. Zakaj je to pomembno? Nam je uspelo, kakor smo se tudi z gospodarstvom dogovorili, relativno hitro izplačati prvo izplačilo, ki je bilo izplačano čisto v začetku oktobra. Kakor veste, je bilo tega izplačila slabih 32 milijonov za dobrih 700 gospodarskih družb. Drugi del izplačila, če je, prvi del izplačila, ki seveda je to izplačilo za škodo na strojih in opremi blago in izpadu, ko rečem prihodka, mislim izpadu dodane vrednosti. Če je bil prvi del izplačila na podlagi lastnih ocen, bo pa končna ocena in program sanacije bo pa narejen na podlagi drugih ocen, torej na podlagi, če gledamo blago in če gledamo blago in stroje in opremo seveda certificiranih cenilcev, če pa gledamo v bistvu izpad prihodka, kar pomeni izpad dodane vrednosti, pa tistih, ki so ustrezno registrirani za računovodstvo. Dinamika, torej, kdaj bo ta del programa narejen, je seveda v tem trenutku pogovor z gospodarstvom, v kakšnem času lahko dobijo te certifikate. Namreč kljub vsemu nekdo mora pri njih narediti oceno in ko bomo imeli to oceno in na gospodarstvo sporoči, recimo, da mi lahko naredimo to oceno do konca januarja, potem bomo zelo hitro prišli tudi s programom sanacije korak, dva. Tudi ta znesek, del tega zneska se že vidi v proračunu za naslednje leto, in sicer nekaj manj kot 65 milijonov. Pa dovolite mi, da tudi to povem ni pa to edini denar, ki bo preko države na razpolago kot intervencijski denar slovenskemu gospodarstvu. Imamo še nekaj ukrepov, ki pa se v tem trenutku ne vidijo v našem proračunu, ker v naš proračun prihajajo takrat, ko gremo v realizacijo. Prvo je Sklad za okrevanje in odpornost. Mi načrtujemo, da bo iz tega sklada, in na koncu se bodo te postavke videle tudi pri nas, v naslednjem letu izplačano gospodarstvu 629 milijonov in v letu 2025 76, to je 350 živih projektov, ki se v tem trenutku izvajajo. Kasneje vam lahko tudi področje povem, če vas bo zanimalo, vendar to tako in tako poznate, ker smo se o tem že pri vas pogovarjali.

Prav tako mi načrtujemo, da bomo v obdobju dveh let, to je 2024, 2025, dali gospodarstvu na voljo za povratna in tudi nepovratna sredstva. Bodo pa tudi na razpolago, na razpolago prvi blending programi, torej programi, ker se bo kombiniralo povratna in nepovratna v višini 240 milijonov evrov. Če povem bolj podrobno, od 240 milijonov bo predvidoma 86 milijonov povratnih, ostali denar bo pa predvidoma nepovraten. Ob vsem tem pa z dokapitalizacijo finančnim inštitucijam, nekatere dokapitalizacije potekajo tudi zaradi interventnih zakonov, ki ste jih poslanke in poslanci sprejeli, dajemo gospodarstvu na voljo nove likvidnostne linije za likvidna posojila in tega je že 100 milijonov sedaj aktiviranih, 100 milijonov se pripravlja. Poleg tega pa ne pozabiti, da zaradi dokapitalizacije SPS-a imamo tudi tam na razpolago finančnih produktov za približno 100 milijonov evrov letno. To je ta okvir.

Vem, da me boste vmes vprašali ali je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zadovoljno s tem proračunom. Mi nismo tisto ministrstvo, ki bi mi se zavedamo, da smo kot država v tem trenutku v fazi, ko je potrebno sanirati tisto, kar je potrebno. Mi se zavedamo, da celotna država, tudi naše ministrstvo mora pri tem pomagati in naredili bomo vse, da proračun, če ga boste poslanke in poslanci sprejeli, da bomo učinkovito izrabili za potrebe slovenskega gospodarstva, turizma in športa. Hvala.