Hvala lepa. Lep pozdrav še z moje strani.

Skladno z usmeritvami SDH in aktom o ustanovitvi naše družbe, torej družbe Gen energija, smo mi nosilec priprav in razvoja projekta drugega bloka nuklearke v Sloveniji. Hkrati, kar je bilo tudi danes že večkrat omenjeno, je pa ta projekt tako velik, da je moj pogled, da JEK ni projekt Gen energije, tudi JEK 2 ni projekt Posavja, ampak je JEK 2 celoten projekt celotne slovenske energetike oziroma nacionalni projekt. Ta projekt je tako velik, da je to v bistvu največji infrastrukturni projekt v zgodovini Slovenije. Par tednov nazaj smo si ogledali gradbišče Hinkley Point C, to gradbišče je trenutno edino največje delujoče gradbišče jedrskih novih jedrskih blokov v Evropi, v Veliki Britaniji. Za primerjavo v Hinkley Point C gradijo dve enoti, skupna moč bo 3 tisoč 300 megavatov, načrtovana moč je pa 2 tisoč 100, se pravi, približno trikrat večji projekt je to, ampak bom samo nanizal par podatkov, kako velik projekt je to za Veliko Britanijo. Gradbišče je na 176 hektarjih, to je 250 nogometnih igrišč veliko, zgradili bodo za približno 400 kilometrov cevovodov, 9 tisoč kilometrov električnih kablov, vlili bodo 3 milijone ton betona, noter bodo dali 50 tisoč ton železa in dnevno je na gradbišču 10 tisoč delavcev. To je mega infrastrukturni projekt za Veliko Britanijo, največji, ker so to takšni projekti, gradnja jedrskih elektrarn, ta projekt ima tudi na Britanijo zelo močan vpliv. Preko 3 tisoč 600 britanskih podjetij je znotraj dobavne verige. Se pravi, projekt jedrske elektrarne ni, da ti naročiš pri enemu dobavitelju pa on pride in postavi, dejansko je, sploh dobavne verige, ki dejansko sodelujejo pri tej gradnji, so ključne, da je ta projekt uspešen in tam noter je tudi veliko razlogov zakaj se stvari lomijo oziroma podaljšujejo, ker preprosto smo na tem področju praktično na zahodnem svetu imeli v zadnjih 30. letih, 40. letih preveč vakuuma in zdaj, ko se vse te stvari zaganjajo, so potrebne, da se vzpostavijo, da bodo ti projekti tekli čim bolj tekoče. Posledično, ker je to tako velik projekt, bi rad opozoril na par pasti, katerim se je potrebno izogniti in ker preprosto sicer predstavljajo tveganja za samo izvedbo projekta.

Prva taka past je, da je katerikoli, sploh pa tak nacionalni projekt, ne sme biti polje obračunov dnevne politike. V / nerazumljivo/ primeru je to, saj mi ocenjujemo tveganje za projekt in za njegovo uspešno izvedbo.

Druga past je, kar se tudi moramo izogniti, na kar sem tudi sam osebno večkrat izpostavljal, da napačno je kakorkoli se spuščati v bitko jedrska proti obnovljivim virom. Jedrska in obnovljivi viri so komplementarne tehnologije. Naš sistem deluje na tak način in upam, da bo naš sistem tudi v bodoče deloval na tak način.

In tretja past kateri tudi se je potrebno izogniti, če želimo ta projekt čim bolj učinkovito peljati naprej je, da odločitve ne smejo temeljiti na enoumjih, ker ta enoumja niso strokovna. Se pravi, kakršnakoli enoumja od tega, da JEK 2 je edina alternativa ali pa sončne elektrarne so edina alternativa, karkoli lahko izberete, to ni strokovno in rešitve v energetiki so vedno kombinacija različnih tehnologij, se pravi, so zmeraj nek energetski miks. Ena tehnologija v energetiki nikoli ne bo nič sama rešila.

Kaj pravi stroka na to temo? Štirinajst dni nazaj smo imeli tiskovno konferenco, trije direktorji velikih energetskih družb, gospod Mervar iz Elesa, gospod Štokelj s HSE in moja malenkost. Tam smo predstavili ukrepe Vlade in energetskih družb za soočanje z energetsko krizo in draginjo, ki je bila seveda pereč problem zadnje zime, da so ti ukrepi delovali, da so razmere pod nadzorom, ampak te zahtevne razmere še nikakor ni konec.

Hkrati smo tudi opozorili, da dolgoročno Slovenija nujno potrebuje investicije v nove nizkoogljične proizvodne enote in obnovljive vire, ker je več kot 30 % povprečno uvozno odvisna v zadnjem letu in ta uvozna odvisnost je nekaj kar v preteklosti ni bilo tako eksplicitno izraženo. Na njo se opozarja že dlje časa in to narekuje, da absolutno obstaja potreba po novih brezogljičnih virih, kjer seveda JEK 2 dva ima tudi svojo pomembno vlogo.

V preteklem letu je bila tudi izdelana študija v okviru SAZU, kjer tudi se je dejansko zložilo in pokazalo, da obstaja scenarij razogljičenja za Slovenijo, in da je ta za Slovenijo tudi glede na njene danosti kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije tehnično najbolj primeren in izvedljiv.

Prav tako trenutno poteka prenova dokumenta NEPN, to je nacionalno energetski in podnebni načrt. Ta dokument bo, jaz upam tako, postregel z dodatnimi izračuni, z natančnejšimi izračuni in dejansko še jasneje začrtal kam plujemo in katere stvari potrebujemo. Se je pa potrebno zavedati, da je prihodnost seveda zelo negotova, in da takrat kadar imamo negotovo prihodnost, je preprosto, če hočemo obvladovati tveganja, potrebno delati paralelno, graditi več opcij in raba jedrske energije je definitivno zelo realna opcija in na njej moramo maksimalno pospešeno delati in graditi.

Končna odločitev, sploh v primeru, konkretno, projekta JEK 2, to je ta »final investment decision« pa je postavljena v prihodnost takrat, kadar bodo ustrezni postopki iztekli, in ko bomo zbrali vse ustrezne podlage, imeli zavezujoče ponudbe na mizi in takrat bomo seveda sklenili pa to končno dokončno odločitev, pred tem pa sledi vrsta drugih odločitev, kjer skrbimo, da na tej opciji maksimalno resno delamo in jo gradimo. Kaj na tem področju delamo v skupini Gen? V skupini Gen energija v skladu s pripravljenimi analizami in scenariji iz, ki terja zahtevanje ali pa doseganje podnebnih ciljev, prenavljamo lasten strateški razvojni načrt. Ta bo v skladu s poslanstvom pa s pričakovanji upravljavca SDH zajemal pospešene investicije, obnovljive vire in jedrsko energijo v Sloveniji in posledično ima JEK 2 seveda osrednjo vlogo v naši strategiji. Vsled temu krepimo naše ekipe, zaposlujemo zato, da bomo lahko podpirali celoten ta proces. Je pa potrebno povedati, da kljub temu, da se na projektu na takšen ali drugačen način dela preko 10 let ali pa 15 let, da je, da se je projekt 2 šele dobro začel glede na svojo velikost in kompleksnost, kar sem tudi na začetku povedal. Zaključena je tako imenovana prva faza priprave podlag za, sploh da začnemo s procesom strateškega odločanja. Ta se je zaključila z izdajo energetskega dovoljenja. Sledi prvi formalni postopek umeščanja objekta v prostor. Ti postopki so seveda v domeni odločevalcev, torej pristojnih ministrstev in mi kot družba bomo seveda dosledno spoštovali te procese. Z ministrstvi sodelujemo, komuniciramo, da ti procesi potekajo čim hitreje. Prav tako, kar je izjemno pomembno, je, da je v teku tehnični dialog s potencialnimi dobavitelji. Šele zdaj dobivamo od potencialnih dobaviteljev, zato, ker smo ta tehnični dialog spravili čez prve konkretne pisne podatke o tovrstni investiciji, šele zdaj dobivamo prve podatke o okvirni vrednosti, o potrebnih časih izgradnje in še tako naprej, pri čemer so tudi ti podatki, seveda vsi nezavezujoči, so zgolj informativni, izjemno obsežni. Naše ekipe jih pregledujejo. Potrebna bo potem dodaten dialog z dobavitelji, da bomo videli, kje, ali pravilno razumemo, kje so možne optimizacije, na kakšen način stvari zastavimo. Zaradi tega bi se zdaj na tem mestu lahko tudi dotaknil malo večkrat omenjene časovnice. Po zdajšnjih informacijah je kakorkoli govoriti ali pa operirati s časovnico ali pa s pričakovanjem, da bi lahko tako kompleksen projekt priklopili priključni na mrežo pred koncem 2035, nerealno. Točna časovnica še vedno ni znana, tako kot sem povedal, ker obstaja preprosto preveč negotovosti in bo dejansko vsled ali pa s potekom projekta se gradila in postala vse bolj, vse bolj jasna. Zaradi tega je bistveno, bistveno pomembneje, da mi te korake, ki so pred nami, jasno zastavimo, da imamo jasen odločevalski proces in jih izvajamo. Je to bistveno bolj pomembno kot da se pogovarjamo in ukvarjamo s časovnico in letom, 2035, 2036, 2037, 2032, kakorkoli, ker je preprosto preveč negotovosti, da bi lahko z gotovostjo trdili kdaj, kdaj točno bo projekt ali pa elektrarna vključen v omrežja in da bi potem za tem tudi direktno stali.

Tako da, če mi dovolite, bi jaz zaključil s tem, da je jedrska energija zagotovo del rešitve za prehod v samooskrben in brezogljičen elektroenergetski sistem. Da pa je, da pa bomo to res izvedli na učinkovit način in prišli do želenega cilja, je potrebno veliko dela in tudi paralelnega delovanja na večjih ravneh. Na ravni EU-ja, kjer se je naredil pomemben korak naprej preko taksonomije, ko se je jedrska energija vključila med trajnostne vire, kar absolutno zagovarjamo, je je pred nami potrebno vzpostaviti ustrezen evropski okvir za podporo razvoju jedrskih tehnologij pri proizvodnji električne energije, ki bo naslovil tri ključne točke ali pa vsaj tri ključne točke, ki predstavljajo tudi največja tveganja za tovrstne projekte. Eno je razvoj dobaviteljskih verig, kar sem že omenil, da to ni projekt, ki bi bil kot škatlica, ki ga nekam postavimo. Druga stvar je področje umeščanja v prostor. In tretja stvar, ne smemo pozabiti, financiranje. Tudi tukaj so pač potrebne ustrezne rešitve na evropski ravni in tudi tukaj se stvari odvijajo v to smer, na primer reforme delovanja trga vpeljujejo določene nastavke, ki bodo tudi to vprašanje naslovile. Na ravni Slovenije je vsekakor smiselno zastaviti jasno razvojno usmerjen program porabe jedrske energije v Republiki Sloveniji s širitvijo proizvodnih kapacitet in usklajen odločevalski proces s tem povezano. Smiselno je tudi, po naši oceni, da Vlada za vodenje tega oblikuje ustrezno skupino, ki je dedicirana in fokusirana na to problematiko. In na ravni Gen-a, to je, se pravi to, kar je pa v naši domeni, pa moramo naprej delati in si pač prizadevati, da sledimo načelom transparentnosti, odgovornega delovanja in strokovnega vodenja projekta in pripravimo vse ustrezne podlage za to, da bomo podpirali odločevalski proces. Hvala.