Ja, hvala lepa. Dobro jutro, dober dan. Hvala predsedniku za dosti obširen in pa širok uvod. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem Komisije za nadzor javnih financ in tudi vsem vabljenim gostom.

Absolutno se strinjam z uvodno ugotovitvijo, da je tematika zelo pomembna in je prav, da se o njej diskutira. In Državni zbor je absolutno pravo mesto, da se odpre dialog. Se pa absolutno ne strinjam, da se točka širi na celo neka energetska dovoljenja, na pridobivanje ne vem kakšnih dovoljenj s strani ostalih ministrstev, da bomo danes razglabljali o vseh energetskih vprašanjih, ampak ravno to sem se bal. Jaz upam, da boste, predsednik komisije, vodili skladno s sklicem, skladno z dnevnim redom, kjer piše, 1. točka - Zavlačevanje s postopki za izgradnjo nove jedrske elektrarne Krško (JEK 2). To je točka današnjega dnevnega reda, brez glasu proti je bila sprejeta in jaz mislim, da se dajmo osredotočiti na to točko dnevnega reda. Seveda pa absolutno je točka zelo široka, sprejemam vse povezane neposredno in pa posredno vprašanja in absolutno se bom potrudil, da sam s svojimi sodelavci lahko odgovorimo na vsa vprašanja, ker zgodovina dogajanja je dolga in veliko ljudi se je zamenjalo na tem položaju. Tudi vi ste bili, predsednik, bivši minister, ki ste bili pristojni za energijo, vi ste neposredno povezani verjetno še vedno v to tematiko.

Jaz bi za začetek vsekakor dve stvari dal za izhodišče. Najprej pristojnost Komisije za nadzor javnih financ, poudarjam, javnih financ, v skladu z 39. členom Poslovnika Državnega zbora je komisija pristojna za nadzor porabe sredstev iz državnega proračuna, zato ministrstvo za katerega sem pristojen ocenjujem, da predlagana točka dnevnega reda in predlagani sklepi ne sodijo v pristojnosti komisije, ampak absolutno sprejmem izziv in je prav, da se v primeru kakršnekoli bojazni, da bi bil kakršenkoli evro iz državnega proračuna v nevarnosti, lahko diskutiramo in je prav, da se diskutira. Ampak vseeno dajmo se držati tudi pravil in jaz se zelo rad držim pravil.

Drugo. Točka dnevnega reda je moja izjava za intervju ne ena. Pa dajmo pogledati natančno za magnetogram, kaj je spraševalec oziroma spraševalka mene vprašala in kaj natančno dobesedno je prepis. Spraševalec je vprašal ali mislim, da so vsi v energetiki kar enotni, da se glede na povpraševanje po jedrskih elektrarnah v Evropi časovnica lahko zamakne. Moj odgovor, dobesedni prepis, »Ja, nič narobe, če se zamakne, ključno je, da to vemo, ker če si na drugi strani danes ne priznamo, da realni rok 2035, 2036, 2037 in se prepričamo, da je 2032, bomo tega leta točno vedeli kdo je bil minister, ki je zavajal javnost.« Naprej nadalje citiram, »Jaz si tega ne želim.« Pika. »Imamo pa tehtne podatke zakaj je treba predložiti določena dokazila. Bolje je, da povemo resnico na podlagi znanih dejstev, da se nam ne zgodi kaj takega kot pred meseci s tretjo razvojno osjo. Zelo podobna zadeva, spet strateški projekt države. Treba je realno načrtovati vse aktivnosti, ukrepe in pa seveda tudi, koliko časa vzame posamezen ukrep.« Na podlagi tega je bil minister, ki je to izjavo, deležen določenih napadov in danes imamo sklic Komisije za nadzor javnih financ, ampak samo, da imamo opravičilo za magnetogram, kaj sem bil vprašan in kaj sem jaz izjavil. Že na uvodu je predsednik komisije dal mnogo vprašanj, ki se sicer po mojem mnenju ne dotika tematike sklica in same točke, ampak vseeno bom skozi svoje izvajanje se dotaknil mnogo teh in jih bom pokril, ampak zato, da bom imel strukturo svojega odziva, je fajn, da se tega držim in bom se poskušal res maksimalno tudi skoncentrirano osredotočiti na vsebinsko povezane in nepovezane točke.

Zdaj želim odgovoriti predvsem na določene očitke, ki so v gradivu, namreč, da se Vladi očita, da so se postopki ustavili, da je jedrski program države v nevarnosti, da je pri načrtovanju JEKA-2 moramo vzeti določene uzance in tako dalje in pa da je seveda treba, da se je treba držati določenih že izdanih dovoljenj. In na koncu bom podal tudi zaključne misli.

Zdaj, najprej prvi očitek. Postopki pod to Vlado se nikakor niso ustavili, daleč od tega. Veste, na eni strani imamo tako hitro promoviranje in oportuno prodajanje nerealnih časovnic, potem pride pa nekdo kasneje pa reče: »opsa, na podlagi česa se je pa ta nerealna časovnica planirala?« To je moje vprašanje bivšemu ministru. Kje so podatki? Kje so strokovne podlage? Kje so vsa dejstva? Kje so analize, da je ta časovnica je bila tako narejena? Ker zdaj, ko imamo podatke, ki smo jih pogledali in za nazaj in za naprej, so strokovne podlage že takrat kazale in zdaj, če poveš resnico in si zaradi tega napaden, je seveda eno stvar, ampak jaz nikakor nisem kritiziral predhodne aktivnosti, si pa absolutno ne bom dovolil, da da pa dobim kritike, če povem resnico, ampak lahko se to sooči to še večkrat v prihodnosti.

Zdaj zakaj bom utemeljil, zakaj se pod to Vlado nikakor postopki niso ustavili, jaz mislim celo, da so se v marsikaterem segmentu pospešili, da se strateško ukvarjamo z strateškim dokumentom. Seveda moramo pa določene nerealna planiranja, zavajanja se moramo pa seveda s tem ukvarjati, pa novinarska vprašanja pa poslanska vprašanja in seveda to upočasni absolutno. In določene napake, ki so bile narejene v preteklosti, jih je treba sanirati, je bila napačna smer, pa smo šli v drugo smer, ampak okej, to vzame čas. Zdaj priprave pobude, priprava pobude je ves čas potekala, so pa zdaj tisti koraki, to sem tudi v intervjuju omenil, ki so medijsko manj zanimivi, ne, ampak jih je pa zelo veliko in je zelo veliko nevidnega dela. In tudi ni bil namen, da se bomo zdaj z vsako aktivnostjo na ministrstvu pohvalili, mogoče za razliko marsikoga, ki je v preteklosti drugače ravnal. Včasih je potrebno narediti zelo veliko dela in potem seveda se pozna v nekem posebnem mejniku, ko se to prepozna v javnosti. Zdaj za ministrstvo, ki je pristojno za prostor, takrat je bil to Ministrstvo za okolje in prostor oziroma krajše MOP, danes je to MNVP - Ministrstvo za naravne vire in prostor, je predlog pobude, ki je bila poslana s strani takratnega Ministrstva za infrastrukturo, torej MZI, pristojnega za energijo, tik pred iztekom mandata in je bila po interni presoji pristojnega direktorata v marsičem pomanjkljiva. Poslana je bila pa izključno po navodilu vodstva ministrstva. To me zanima, zakaj je bilo to tako. In seveda mora, strokovno osebje mora absolutno proučiti strategijo oziroma dokumente, podlage in zahtevati dopolnitve v primeru, da je ta vloga pomanjkljiva. Jaz mislim, da si je treba vzeti čas, gre za zelo veliko investicijo, gre za jedrsko varnost in to ni umeščanje, da bi to recimo jedrski objekt umeščali vsakih 5 let v prostor, to se zgodi enkrat na nekaj let in potrebno in to previdnostno načelo je tukaj še posebej izrazito. Jaz mislim, da ne smemo pritiskati, da je treba to hitro početi, ampak je treba biti, si vzeti čas in strokovno utemeljeno, s posebnimi analizami in utemeljitvami priti pred javnost in si naliti čistega vina.

Drugo, preden smo zahtevo predali naprej investitorju v dopolnitev, je teklo še interno usklajevanje. Seveda ministrstva se med seboj pogovarjamo, vsako ministrstvo je za kaj pristojno, v obeh dveh ministrstvih je bil aktivno potekal strokoven dialog. In seveda so določena vprašanja vzniknila in jih je bilo potrebno izpostaviti in na je seveda utemeljeno odgovoriti.

Tretjič, investitor je bil pozvan k dopolnitvi, ko so se ugotovile vse pomanjkljive, pomanjkljive, pomanjkljivi dokumenti, ki niso bili predloženi oziroma pomanjkljiva dejstva, in jih je moral seveda za dopolnitev izvesti določena javna naročila za dopolnitev pobude. To dokazuje tudi, da pobuda ni bila popolna v bistvenih elementih ne pa zgolj v nekih nebistvenih prilogah. Ampak ključno je, še vedno pohvalim, investitor in pa pristojna ministrstva so zgledno sodelovala med seboj. To je ključno. Jaz še vedno menim, da danes ne glede na to, da se mogoče kaže, kaj je kdo rekel, kaj je kdo izjavil, mi dejansko smo na isti strani, mi si želimo res strateško čim prej priti do odločitve. Ta odločitev mora biti strokovna, mora biti utemeljena, mora biti absolutno v korist vseh državljanov, v korist države Slovenije in postopki do tja pa seveda je potrebno jih absolutno spoštovati in pa biti zelo previden pri tem. Zdaj, ko bo javno naročilo zaključeno, bo investitor moral ustrezno dopolniti pobudo, nismo še tam, jo poslati na ministrstvo, ki je pristojno za energijo, torej na MOPE, ki bo na to to pobudo seveda moral pregledati - jaz upam, da ne menite, da bo to v enem dnevu - in si vzame to določen čas. Absolutno bomo temu pomenili, namenili prvo prioriteto in se bomo tega lotili in bo seveda potem, če bo vse v redu, samo če bo vse v redu, če bo pobuda spet popolna, poslali na ministrstvo, pristojno za prostor, to dopolnjeno pobudo. V vmesnem času, ves ta čas, vseh teh 9 oziroma skoraj že 10 mesecev aktivno teče zaključek postopka priprave nove prostorske strategije, ki se mora opredeliti do vprašanja jedrskih reaktorjev v prostoru, novih jedrskih reaktorjev v prostoru. Razen če kdo meni, da pač v novi prostorski strategiji Slovenije ne rabimo se opredeljevati v nove jedrske reaktorje v prostoru. By the way, gre za zelo velik jedrski reaktor. Tudi ta mnenja so dobrodošla in je potrebno jih tudi seveda primerno utemeljiti.

Nadalje, ministrstvo je v vsem tem času izvedlo številne sestanke z drugimi jedrskimi državami, za razliko mogoče v preteklosti. Tako s tistimi, ki so v teku prenove svojega jedrskega programa, kot tudi s tistimi, ki sodijo med potencialne dobavitelje. Govorim o Franciji, govorim o Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija. Z vsemi smo imeli in še imamo aktivne stike in smo opravili sestanke, vse z namenom, da pridobimo adekvatne, natančne, strokovno utemeljene informacije, ki so potrebne nam kot ministrstvo, ki smo pristojni za energijo, pridobimo najboljše prakse, kaj se v realnosti dogaja pri njih in seveda s to prakso bomo absolutno tudi nadaljevali. Pridobljene informacije so pa zelo zanimive.

Ministrstvo se je proaktivno vključevalo v vse evropske pobude za zaščito dolgoročne rabe jedrske energije. Redna koordinacija podobno mislečih držav, kjer smo zelo aktivni. Nadaljujemo tovrstno preteklo zelo dobro pobudo in v marsikaterem smo jo še nadgradili. Usklajujemo in se tudi v pristopu k številnim pobudam aktivno vključujemo. Dejansko smo tudi sokreator marsikaterega pisma podpore »non paper«. Ustrezno tudi po strokovnih dialogih, posvetovanju z investitorjem zastopamo stališča pri Evropski komisiji, vključitev Slovenije kot stranskega udeleženca v postopek tožbe Avstrije proti Evropski komisiji v primeru taksonomije, tu smo bili zelo aktivni in absolutno se v zaščito jedrskega programa Slovenije.

Druga točka, ki je letela iz gradiva, jedrski program države oziroma investicija JEK2. Dajmo si eno razčistiti, imamo jedrski program države, Slovenija je jedrska država in JEK2 je precej ožji kot pa sam jedrski program države. Jedrski program države je mnogo širša zgodba, mnogo več kot JEK2 in se mi zdi preveč ozkogledno, da se osredotočamo samo na JEK2, ker zanemarjamo bistvene sestavine in pa spremljajoče aktivnosti, ki potekajo v državi. Zelo veliko nevidnih aktivnosti in pa dela, ki se ga opravlja. V prvih devetih oziroma skoraj desetih mesecih mandata, seveda brez 100 dni miru in pa vključujoč avgust kot mesec dopustov, ampak itak nismo imeli dopusta, je ta Vlada kljub energetski krizi, to zato navajam, ker boste lahko imeli vzporednice s preteklo Vlado, ki je bila dve leti, kaj je ona naredila, pa kaj smo mi v desetih mesecih, skoraj desetih mesecih proaktivno pristopili k reševanju vseh jedrskih vprašanj, ki so odločilnega pomena za zanesljivo, za varno rabo jedrske energije v državi. Kaj smo sprejeli? Nov Zakon o skladu nuklearne elektrarne Krško, ki smo ga morali temeljito amandmirati in s tem rešiti desetletno agonijo uskladitve z zahtevami Računskega sodišča. Meddržavne pogodbe in pa Evropske unije, zakonodaje na tem področju - nekaj, kar ni bilo rešeno in pa kar ni bilo sposobno prej dobiti nekega res zdravega strokovnega političnega konsenza.

Drugič, aktivno smo delali na procesu presoje vplivov na okolje - zelo zahteven proces - za podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka NEK1 in pa januarja smo to tudi uspešno zaključili postopek. Zelo veliko nevidnih aktivnosti, javnosti mogoče skrito, ampak to nam je bilo ključno, da smo obstoječi blok podaljšali in imamo zdaj rešeno. To se nam zdi za jedrsko varnost in pa energetsko zadostnost Slovenije vitalnega pomena in pa seveda tudi za samo ohranjanje jedrskega programa v državi.

Tretjič, rešili smo desetletno odprto vprašanje z občino Krško in podpisali protokol s katerim smo omogočili, da je Arao - Agencija za radioaktivne odpadke - pridobila služnostno pravico in s tem možnost, da dobi gradbeno dovoljenje za infrastrukturne objekte v korist lokalne skupnosti.

Naprej, nadalje, tekle in koordinirale so se številne aktivnosti v povezavi z gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na Vrbini. To je neločljivo povezano tako z NEK-1 ena za podaljšanje življenjske dobe kot za JEK 2. Kaj tu mislim? V teku je novelacija investicijskega programa. Na novo je vzpostavljena koordinacija in sodelovanje med Arao, Gen kot investitorjem, NEK, za naslavljanje vseh izzivov, ki so povezani z gradnjo odlagališča. Pripravlja se nov razpis za izvedbo gradnje, številne aktivnosti v zvezi s tožbo Evrosada, ki vse blokirajo, zato da lahko pospešujemo na eni strani za Vrbino kot odlagališče NSRAO. In vse to je bilo pomembno v teh mesecih uskladiti. Številni sestanki in delo koordinacijskega odbora v okviru meddržavne komisije NEK, ki nadzira izvajanje obstoječega programa razgradnje in ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter pripravljajo nove programe ter bilateralna srečanja, povezana s tem, ki so potrebovala koordinacijo številnih akterjev.

Nadalje, sprejeli smo nov nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023-2032. Zdaj pa pri načrtovanju časovnice, ki je bila tudi očitana, moramo biti previdni, moramo biti absolutno ambiciozni in kar se da učinkoviti, seveda, ampak jaz menim, da bi bilo zelo prav, da se učimo od tistih držav članic in najboljše prakse, ki so jih vzpostavile, in pa predvsem tistih držav, ki so pa to pot že prehodile, ker vemo, kaj se je pri nas dogajalo z investicijo v Teš 6, ko se je hitelo, ko se je nerealno načrtovalo in se je oportuno medijsko prikazovalo nekaj, kar se je potem itak kasneje izkazalo, da ni okej. Razen, če želite, v JEK 2 isto, kajne, kot v Teš 6, potem je najboljša garancija, da se nadaljuje tako, kot se je mogoče v preteklosti nerealno načrtovalo. Časovnica investitorja je bila postavljena tako, kot sem rekel, nerealno. Me res zanima, na podlagi katerih podatkov je prišlo do letnice 2032, kar se JEK 2 tiče. To so strokovne službe ministrstva ves čas opozarjale vodstvo ministrstva, ampak je to preslišalo. V vlogi za izdajo energetskega dovoljenja, ki je bila vložena januarja 2020, je bila predvidena izdaja gradbenega dovoljenja v letu 2025 in predviden začetek obratovanja 2030. Me zanimajo strokovne podlage, na podlagi česa se je to tako načrtovalo. Drugič, v pobudi iz decembra 2021, ki je skoraj dve leti kasneje, ki je izdala gradbeno dovoljenje 2028, izdaja gradbenega dovoljenja 2028 in začetek obratovanja 2034. Časovnica ni upoštevala realnih rokov za umeščanje v prostor, marsikatera aktivnost je bila sploh spregledana. Seveda si pa napake v postopkih ne smemo dovoliti, ker vemo, kaj se zgodi, ker se potem kakšen stranski udeleženec pritoži. Še danes imamo hidroelektrarno Mokrice, kjer sodišče odloča zaradi procesne, razen če si to želimo, da bo sodišče odločalo o kakšni procesni opustitvi ali pa dolžnega ravnanja kakršnegakoli organa. Časovnica tudi ni upoštevala realnega časa, ki je potreben za certificiranje ali licenciranje, ki je potrebno s strani organa, pristojnega za jedrsko varnost, sploh ni bilo navedeno, absolutno je pa treba to opraviti. In zdaj, če v primeru jedrskega objekta na Vrbini, ki je neprimerno manjši in pa manj zahtevnejši objekt, že tam se je načrtovalo vsaj štiri leta; sem šel gledat, niti ne vem, koliko let, ampak vsaj štiri leta. To pa sploh ni bilo upoštevano noter. Lahko se ta časovnica prekriva, kajne, ampak nekdo, ko je to videl, bi moral to opaziti, da certificiranje sploh ni bilo zajeto oziroma planirano v časovnici, z Uprave za jedrsko varnost.

Poleg tega so bili tudi roki za gradnjo postavljeni nerealno kratko, brez posvetovanja s potencialnimi dobavitelji. Kolikor vem, posvetovanje s potencialnimi dobavitelji ravno zdaj poteka, in je prav, da poteka. Delujemo z roko v roki v smislu informiranja, ker na podlagi teh podatkov bomo lahko potem tudi sestavili bistveno bolj realne čase, za katerimi bodo tudi potencialni dobavitelji lahko stali.

Časovnica priprav - za intermeco -, za primerjavo, v preteklosti drugih držav članic Evropske unije, Francija, Flamavil 3, samo faza gradnje, pazite, samo faza gradnje 2007 do predvidoma 2024. Samo faza gradnje. Francija. Finska, Olkiluoto 3, samo faza gradnje brez predhodnih odločitev 2005-2022. Velika Britanija, Hinkley Point C, odločitev je bila sprejeta 2008, predpostopki so trajali od 2010 do 2016, gradnja 2017 do predvideno 2028. Madžarska, Paks II, odločitev oziroma mnogo teh odločitev je bilo potrebnih, to ni samo ena odločitev, 2009-2012 proces odločevanja, nato pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj 2012 do 2022. Niti niso začeli še z gradnjo, pa so rekli, da bo danes že stala leta 2009. / nerazumljivo/, ZDA, 3 in 4, gradnja 2009 do 2023. Enota 3 je sinhronizirana z omrežjem, medtem ko enota 4 je še v načrtovanju.

Eden od mnogih očitkov je tudi to, da naj bi bil JEK 2 zamenjava za TEŠ 6. Me res zanima, kje to piše v kakršnemkoli energetskem dokumentu. Ampak lahko se pa to piarovsko zelo všečno sliši. Absolutno je potrebno skrbeti za energetsko zadostnost. Jaz mislim, da so mnogi energetski strokovnjaki opozarjali v preteklem desetletju, da je treba energetsko infrastrukturo drugače umeščati v prostor, še posebno obnovljive vire energije, jih je pozitivno diskriminirati v smislu hitrejšega pospeševanja postopkov umeščanja v prostor, ker imajo na najmanjši negativni vpliv na okolje, pa ne samo obnovljivi viri energije, ampak tudi brezogljični viri in pa ostala energetska infrastruktura kot je recimo daljnovod srednje pa visoke napetosti. Zdaj nujno je potrebno tudi razklopiti to navidezno povezanost gradnje JEK 2 z izstopom iz premoga, ker sta to dva popolnoma ločena dokumenta. In se lahko bi se prekrivala, vendar ni nobene utemeljitve, da bi se, da bi se to dvoje prepletalo oziroma utemeljevalo. Namreč opustitev rabe premoga nima nobene povezave z investicijo v nadaljevanje jedrskega programa v Sloveniji, ima pa marsikatero drugo posledico, ki jo je potrebno zagotoviti. Kar se tiče alternativ, jaz mislim, da je potrebno Slovenkam in Slovencem ponuditi alternative. Trditev, kot je bila marsikje že napisana pa tudi v samem gradivu, da samo z OVE ne bo šlo, zanimiva trditev. Jedrska energija bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju, s tem se strinjam, že igra, ne da bo igrala, ampak že igra. Kdaj in kako še ni popolnoma jasno, ker je na podlagi znanih podatkov težko izdelati kredibilno časovnico, da bi lahko razumeli njen prispevek k ciljem razogljičenja 2040 oziroma 2050. V Evropski uniji se je večina zahodnoevropskih držav odločila za pot razogljičenja s stoprocentnim deležem obnovljivih virov / nerazumljivo/. Govorim o Španiji, govorim o Portugalski, govorim o Nemčiji, govorimo o Avstriji, Danski, Italiji, Belgiji. Lahko naštevam naprej, gremo ven iz Evrope. Tako da trditev »Samo z OVE ne bo šlo,« je zelo smela in me res zanima, na podlagi katerih strokovnih podlag je pa ta trditev se rodila.

Tretjič, strokovne podlage za novelacijo nacionalnega energetskega podnebnega načrta bodo vsebovale tudi sto procentov obnovljivih virov energije. Ta scenarij moramo obdelati zaradi tega, ker marsikatera zahodnoevropska država, pa tudi ne samo zahodnoevropska država, dela aktivno na tem scenariju. Ampak še vedno alternative za izbor je potrebno imeti, ker izpademo bolj kredibilni. Zdaj, ali so alternativa za Slovenijo tudi tako imenovani SM, majhni modularni reaktorji ali je velika jedrska enota napredne tretje generacije, eventualne četrte, edina možna, edina prihodnost Slovenije in edina smiselna za Slovenijo? Danes pravzaprav ni analize, ki bi na to vprašanje odgovorila, da bi vse ostalo prečrtala, ni analize. Razen če imamo kakšno analizo, ki za katero mi ne vemo adekvatno. Ampak ne glede na to delamo na tem, da so vse opcije odprte, ker nikoli ne veš v prihodnosti katera opcija bo tista, ki bo prevladala. In absolutno je Slovenija jedrska država in je delati in delati potrebno maksimalno usmeriti, da tudi jedrska država ostane, ostanemo, ker je to vir, ki je zanesljiv, ki je varen, ki je stabilen in je konkurenčen vir in tako moramo tudi temu primerno postopati. Zdaj, kakšno vlogo bodo imeli SMR-ji na trenutni, eventualno na trenutni jedrski lokaciji ali pa kjerkoli drugje v soodvisnosti s časovnico, ki upošteva naše specifike postopnega razogljičenja in pa hkrati seveda tržne dostopnosti teh tehnologij, to je treba ugotoviti, to je ta analiza, ki jo manjka in potrebno seveda tudi narediti kredibilno potem časovnico sovpadanja raznoraznih aktivnosti, ki sploh niso bile preučevane, še manj pa utemeljene. Jaz sem zdaj pokril to, kar se v gradivu očita, pa to, kar je bilo tudi na začetku izpostavljeno. Ne morem pa odgovoriti na ta pojem intimna opcija te Vlade, ne vem točno, kaj mislite s tem, intimna opcija. Absolutno je pa za nas strateško prioriteta, da delujemo strokovno, delujemo učinkovito in si vsekakor želimo, da bodo postopki kar se da kar se da čisti, strokovno utemeljeni in pa seveda sloneli na adekvatnih podatkih in pa strokovnih podlagah. Želimo si odgovorno in pa realno načrtovati in tudi resnico povedati javnosti, če bomo za to kritizirani bomo kritizirani, ampak za to imamo odgovore in seveda tudi želimo finančno utemeljeno časovnico, tehnološko utemeljeno časovnico, energetsko utemeljeno časovnico, želimo, da časovnica zajame vse vidike jedrskega programa Slovenije in to moramo narediti z roko v roki z vsemi jedrskimi deležniki, tako neposrednimi kot posrednimi v državi, tako delajo, to je najboljša praksa po pogovorih z ostalimi jedrsko razvitimi državami, ki imajo trenutno aktivne programe. Želimo biti transparentni, resnicoljubni, da ne zavajamo javnost, če je resnica oportunistično manj popularna jo vseeno povemo, če smo za to kritizirani bomo povedali kakšno je dejstvo. Ne želimo zavajanja in pa eventualnega kasnenja in kasnejših postopkov na sodišču in pa potem seveda se opravičevati: »smo mislili, to pa če bi mi bili, bi bilo to« pa ne vem, pa nekih očitkov. Jaz mislim, da se politični prostor v Sloveniji počasi konsolidira in si vsi želimo, da delamo maksimalno hitro, previdnostno, vendar v dobro naše prihodnosti. Konec koncev gre za največji projekt v zgodovini samostojne Slovenije in temu primerno je potrebno ravnati od vseh deležnikov odgovorno. Zakaj največji? Investicijsko absolutno zelo zahteven projekt, finančno absolutno zahteven, ne poznamo večjega investicijskega projekta v Sloveniji. Izvedbeno, kadrovsko daleč najbolj zahteven projekt, vidimo kako potekajo in kakšne izzive imajo ostale države in vse institucije, ne samo investitorji, ne samo tisti, ki gradijo, ampak tudi vse državne institucije, kar se samo kadrov tiče. In sam bom vedno odgovoren in bom vedno deloval transparentno in resnicoljubno in enako bom tudi zahteval od drugih strani, od upravljavcev kapitalskih naložb, od investitorja in pa tudi seveda od drugih strokovnih deležnikov.

Toliko zaenkrat, pa sem še na voljo v naslednjih treh, štirih urah sem si vzel cel dan, tako da hvala lepa.