Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, ki se udeležujete današnje seje Komisije za nadzor javnih financ, lepo pozdravljeni. Torej pričenjamo 6. redno sejo komisije.

Obveščam vas, da so prispela naslednja nadomestila poslank in poslancev, in sicer Andreja Živic nadomešča nadomešča Rastislava Vrečka in Janez Žakelj nadomešča poslanca Jožefa Horvata.

S sklicem ste prejeli tudi dnevni red same seje, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim s sklicem.

Torej pričenjamo s 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER GLEDE GRADNJE NOVE JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO (JEK 2).

Kot gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli obrazložitev in predloge sklepov z dne 14. 3.

K točki so bili vabljeni: mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, gospod Uroš Bržan, minister za naravne vire in prostor, dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energija, mag. Žiga Debeljak, predsednik uprave SDH, potem Slovenski državni holding, dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, dr. Leon Cizelj, predsednik Evropskega jedrskega združenja, ki se je zaradi službene poti v tujini opravičil, gospod Janez Kerin, župan mestne občine Krško, gospod Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica in tudi predsednik sveta regije Posavje, ki se je zaradi drugih obveznosti opravičil, in gospod Ivan Molan, župan občine Brežice. Ter naknadno še Piratska stranka Slovenije. Ne vem, če se tukaj, izrazili so željo, da bi sodelovali na seji … A, so prisotni, tako da so. Kar lahko se bližje usedete, boste lažje razpravljali kot pa v ozadju. Vse goste lepo pozdravljam. Verjetno vas zanima, zakaj občine Krško, Sevnica in Brežice. Zaradi tega, ker je tudi Svet regije Posavje o drugem bloku nuklearne elektrarne v Krškem razpravljal na eni izmed sej. Mislim, da se je te seje udeležila tudi Gen energija in mi zdaj vis a vis temu so dobili vabilo na današnjo sejo.

Torej predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej uvod samega sklica seje, potem diskusija, najprej predstavniki Vlade, ostali povabljeni gostje, nato poslanke in poslanci diskutiramo. Ker imamo časa približno 3 ure do naslednje seje Komisije za nadzor javnih financ. Verjamem, da bo razprava dinamična in bo dovolj časa, da lahko in gostje pa tudi poslanci večkrat razpravljajo. Se pravi, ne bomo se držali ustaljenih poti, ampak je to tudi tako pomembna tema, da lahko o tem večkrat nekdo seveda razpravlja in odgovarja na zastavljena vprašanja na tej strani.

Torej, gospe in gospodje. Slovenija ima z jedrsko tehnologijo pozitivne izkušnje. Zdaj, že prvi blok nuklearne elektrarne v Krškem obratuje že polnih 40 let, je v bistvu nuklearka ključna za zagotavljanje pomembnega stebra električne energije v Sloveniji, brez nje si ne moremo predstavljati proizvodnje električne energije v Sloveniji in v tem obdobju se je, kar je zelo pomembno, izobrazilo tudi veliko število jedrskih strokovnjakov, ekspertov, ki na drugi strani spet zagotavljajo varno, zanesljivo obratovanje nuklearke. Potem pa je prišlo do pomembnih mejnikov, zlasti v zadnjem obdobju. Pomembno je to dojemanje nuklearne tehnologije na evropski ravni, in sicer, naj spomnim, 2. februarja 2022 je tudi Evropska komisija izdala delegirano uredbo, ki jedrsko energijo in zemeljski plin vključuje med tehnologije, ki jih taksonomija določa kot trajnostne. Torej to je zelo, zelo pomemben vidik tega, ko se pogovarjamo o tem, zakaj jedrska tehnologija tudi pri tem, ko želimo doseči ne le energetsko neodvisnost, ampak tudi prispevati k razogljičenju, prispevati k temu, da bomo podnebno nevtralna družba leta 2050. Ti cilji niso dosegljivi, po našem trdnem prepričanju, ne prvi cilj energetska neodvisnost, ne drugi cilj podnebje niso dosegljivi brez nuklearne, brez nuklearne tehnologije. Zdaj komisija prav tako meni, da imajo pač v času zelenega prehoda zasebne naložbe v dejavnosti povezane z jedrsko energijo in plinom pomembno vlogo in zato je takrat v tem aktu predlagala, da se nekatere dejavnosti, povezane s fosilnimi, s fosilnim plinom in jedrsko energijo vključijo med prehodne dejavnosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb. Torej, zaradi tega smo danes tukaj, zaradi dveh točk. Prva točka zagotavljanja energetske neodvisnosti vizavi tudi temu, da hvala bogu je obratovanje prvega bloka dobilo vsa soglasja in dovoljenja, tudi Arsa, da je prelongirano do leta 2043, torej za 20 let, na drugi strani pa vemo, da imamo sprejet akt, strategijo izstopa iz premoga leta 2033, jaz si tega zelo želim, da dosežemo ta cilj 2033. Ni bilo lahko, veste, ni bilo lahko doseči to strategijo in glede na to, da Slovenija ima več kot 25 % proizvodnje električne energije iz termo divizije. In vse to je ključen dejavnik, kako zagotavljati energetsko neodvisnost v Republiki Sloveniji tudi po letu 2043. Zaradi tega je moje prvo in ključno vprašanje za predstavnike seveda najprej Vlade, potem pa pridemo na samega investitorja: Ali je nuklearna tehnologija intimna opcija te Vlade? Govorimo o drugem, zlasti o drugem bloku, tukaj so nove tehnologije, o katerih je seveda minister tudi včeraj govoril na Dorstepu izjavi, modularni reaktorji, ampak staviti na to ta trenutek, ko je tehnologija tega še v samih povojih ali pa v razvojih, mislim, da ne več v povojih, ampak da se pospešeno razvija, ampak ne vemo, kdaj bo to na trgu, v kolikšni meri. Se pravi, ali je nuklearna tehnologija oziroma drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem in izgradnja le tega intimna opcija te Vlade? In druga stvar je, kako je s časovnico? Predstavnica ministrstva je v enem soočenju na eni izmed televizij dejala, da potencialno je lahko to letnica 2043, to je tudi tista letnica, ko bo prvi blok nuklearke ugasnil. To je 20 let. Pa me zanima, minister, ali je ta letnica 2043 tista, ki jo pripravljate na ministrstvu, torej 2043? In to je tudi vprašanje za investitorja. Ali se bodo postopki kot vas, kot investitor res zavlekli do te mere, da bomo lahko prišli do leta 2043 do drugega bloka? Prav zaradi tega zavedanja, da je pač energetska res neodvisnost ključnega pomena, naj povem, da je bila tudi leta dva tisoč enaindvajset sprejeta zakonska podlaga - nisem je pripravljal jaz kot minister, ampak nek drug minister, minister za okolje in prostor takrat -, ki omenja in opredeljuje jedrsko energijo. In na podlagi tega je Ministrstvo za infrastrukturo junija 2021 izdalo energetsko dovoljenje za Jedrsko elektrarno Krško. Minister je v intervjuju za N1 dejal, da ni nič narobe, če se postopki zavlečejo in da si pustimo prostor za razmislek. Jaz mislim, da v obdobju energetske krize, ki smo ji še priče, ne več v tolikšni meri kot recimo leto ali dve nazaj, je prišlo absolutno, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod, v drugih državah Evropske unije, do spoznanja, da ni časa, da se lahko časovnica bistveno zamika tudi vizavi geopolitičnim dogodkom, ne le v naši soseščini, na ozemljih Evropske unije, ampak tudi na Daljnem vzhodu in tako naprej. Se pravi, geopolitična situacija narekuje, da bi morala biti jedrska opcija in izgradnja drugega bloka prioritetni projekt ne le ene vlade, ne le te Vlade, ampak naše družbe. Izgradnja drugega bloka je strateška naložba ne le te generacije politične garniture, družbe, ampak je projekt za naslednje generacije, to je projekt stoletja. In pri tem, ko razpravljamo o drugem bloku, mislim, da je že okrog dvanajst, trinajst let, smo še vedno pri tem, da nismo začeli bistvenih dodatnih postopkov, ki bi jih lahko. In tu imam vprašanje, ker je tudi predstavnik ministrstva prisoten na seji, ki je že dolga leta na ministrstvu vodja direktorata. Zanima me, kdaj je bila prvič s strani Gen Energije podana pobuda za energetsko dovoljenje. To pa sprašujem zato, ker je bilo v tem istem intervjuju rečeno, da se ne da popraviti stvari v enem letu, ki so jih naredili predhodniki v preteklih letih. Pri tem pa se pozablja, da je nekdo bil na odgovornih funkcijah dalj časa kot jaz in tudi moja predhodnica na tem istem položaju.

Torej, izgradnja drugega bloka je res ključna za Slovenijo, da doseže zastavljeni cilj podnebne nevtralnosti, kar smo že dejali. Če danes pogledate sliko v Evropi glede ogljičnega odtisa, boste videli, v kakšni prednosti je Francija pred recimo Nemčijo na drugi strani, ki ima celoten pogon, se pravi, popolnoma drugačen miks, no, ampak boste videli, koliko manj ogljičnega odtisa recimo Francija pusti. Tu imam še eno vprašanje, in sicer Vrbina. Vizavi temu, da se je včeraj predsednik Vlade sestal s predsednikom Vlade Hrvaške, je bilo tudi govora o vstopu Hrvaške, kar nimam nič proti, da ne bo pomote, jaz mislim, da se je potrebno pogovarjati s sosednjimi državami, tudi kar se tiče partnerstva. V času, ko smo se mi srečevali na komisiji, je bilo sodelovanje s Hrvaško v redu, zgledno, ampak še vedno odprto vprašanje odlagališča in tudi s strani Hrvaške prevzemanja odpadkov. Tako me zanima, ali so kakšni postopki hitrejši pri tem. Mislim, da vzporedno s tem, ko se pogovarjamo s Hrvaško glede njihovega dela odlaganja odpadkov, je prav, da prevzamejo svoja bremena že z zdajšnjo situacijo, preden se karkoli lahko pogovarjamo o tem, da se lahko sodeluje pri drugem bloku. Ampak Vrbina najprej, mene zanima, kje je iz oziroma koliko časa bo še Arso potreboval za izdajo vseh dovoljenj. Jaz mislim, da pri Vrbini dvostopenjski razpis, ki je, če se jaz ne motim, v fazi priprav, tisti prvi razpis je bil razveljavljen, ponudbe so bile absolutno predrage za izgradnjo za izgradnjo odlagališča. Ampak bi vprašal predstavnike ministrstva, kje so postopki na Arsu za izdajo dovoljenja. A veste, mi se ukvarjamo z Vrbino, z Vrbino in tem dovoljenjem, ne vem, bo Gen Energija povedala, ampak preveč dolgo časa. Pa veste vsi, da to potrebujemo, vsaj 5, 6, 7 let se s tem ukvarjamo. Nuklearne odpadke moramo nekam spraviti, ne in za to imamo lokacijo, za to je že potekel razpis, pripravlja se zdaj dvostopenjski razpis s strani ARAO-a in mene res to zanima, koliko časa bomo še potrebovali, da DARS izda dovoljenje. Torej, gospe in gospodje, jaz ne kupim tega, da se odmika časovnica izgradnje drugega bloka in zaradi tega želim, da se ravno danes o tem pogovarjamo. Se pravi o prvi stvari, ali in kako nuklearna tehnologija, drugič, kako je s časovnico. Včeraj je bilo rečeno v izjavi predsednika Vlade takole, časovnica: »Problem nuklearne tehnologije je v tem oziroma drugega bloka je v tem, da se postopki gradnje, umeščanja v prostor in tako naprej zavlačujejo ne le pri nas, povsod po Evropi«. Zdaj, to drži. Zdaj, roko na srce, to drži. Ampak z letom 2020 ali pa 2021 je prišlo do nekih novih dimenzij, minister, ne? In sicer na evropski ravni zavedanja o pomembnosti nuklearne tehnologije, ki v preteklosti ni bilo, in tudi zagotavljanja finančnih virov, če želite, v mnogo večji meri. Zaradi tega 20 let za izgradnjo drugega bloka, gospe in gospodje, jaz rabim tukaj ta odgovor ali bo minister to potrdil, kar je predstavnica ministrstva dejala ali ne. In drugič, ali se investitor s tem strinja in kakšne postopke vodi tukaj investitor. Časovnica, ki je bila, ki je rečeno bilo, da je pač preoptimistična, ne, je opredeljevala postopke, da bi lahko prišli do leta 2035 ali pa da se zavleče 2037 do drugega bloka. Boli pa to, kako poteka recimo umeščanje, kako poteka recimo korespondenca med ministrstvi. In ne trdim, da je to problem samo te Vlade, to je birokracija in birokratske ovire so bile in postopki so bili problem vedno v zgodovini Republike Slovenije, ampak res je nerazumljivo, da si en dokument podajamo z enega ministrstva na drugega v enem letu in da pri tem ne pride do dopolnitev vlog in da se pogovarjamo o tem, kaj je v prilogi in kaj je v osrednjem dokumentu. Se pravi, tukaj ne gre za nobene piar poteze, kot je bilo rečeno, ki so bile narejene v kakšnem prejšnjem mandatu za izdajo energetskega dovoljenja, ampak gre zlasti za to, za skrb za okolje in podnebje na prvi strani in na drugi strani za zagotavljanje energetske neodvisnosti. In zaradi tega je bilo izdano energetsko dovoljenje. Zdaj predstavnik Ministrstva za okolje oziroma prostor bo zagotovo vedel povedati, koliko časa se lahko predvideva umeščanje v prostor brez posebnega zakona. To je zelo pomembno vprašanje, ker vam samo povem en primer, ne pri nuklearki, ampak a veste, da mi umeščamo drugi tir železniške proge Ljubljana - Jesenice že dobrih 12 let? Ej, 12 let. S takim tempom se umešča v prostor. Bomo res nuklearko umestili samo v naslednjih 30 letih? se pravi, zaradi tega apeliram tukaj zlasti na državnega oziroma na predstavnika Ministrstva za prostor, da se ti postopki pohitrijo pri strateških infrastrukturnih in energetskih projektih. Jaz mislim, da tukaj so vsi relevantni ljudje na drugi strani in na tej strani zelo dobro razumevanje, da se naredi in sprejme vsa potrebna zakonodaja, ki lahko te postopke pohitri, da se potem lahko pride tudi do same druge faze, splošne faze gradnje. Če bomo pa mi postopke vodili na takšen način, da se bomo zapletali eden drugega in da med ministrstvi pač bo bila komunikacija takšna kot je in bodo list papirja, dokumenti potovali eno leto dni, potem pač bo to slabo.

Torej, jaz imam še vrsto drugih vprašanj na to temo, zagotovo pa bomo ta vprašanja odprli, odprli v nadaljevanju. Me pa zanima zlasti zdaj stališče še investitorja, in sicer, kako vi gledate res na oziroma kje ste zdaj s fazami pri drugem bloku, kje so zdaj postopki z vaše strani, koliko časa po vašem mnenju. Vi ste investitor, ne, drugo je pač Vlada, ampak investitorji, Gen energija, koliko časa pa po vaši časovnici, če je ta približno izdelana, bi potrebovali, da bi do drugega bloka prišli. Zdaj en član uprave je tukaj že dalj časa, ne, ki je tudi - hvala - danes prisoten in bo lahko primerjal recimo časovnice v preteklosti, izdajo oziroma od izdaje prvega energetskega dovoljenja pa vis a vis naprej in tudi kako bo SDH na primer kot skupščina Gen energije spremljal drugi blok nuklearne elektrarne. Jaz mislim, da če se bomo zgodbe, če bomo zgodbo nadaljevali v takem tempu kot smo zastavili, bo to zelo težko, zelo težko, da bi tudi do leta 2043, ko bo že prepozno, prišli do drugega bloka.

Še ena pomembna stvar oziroma pomembno sporočilo pa je za javnost, ne. Jaz si želim in res verjamem v to, da je politika pri tej odločitvi, ko bo do nje prišlo, da ne bo pomote, jaz sam sem za to, da pride tudi do referenduma in da ljudje odločijo o tem ali želijo ali pa ne želijo imeti drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem, zaradi tega ker je to zelo velika investicija, ki ima zelo močne posledice tudi za proračun, finančna sredstva in tako naprej, in je prav, da so ljudje vključeni v tovrstne odločitve in želim si tukaj. Na drugi strani seveda verjamem, da tukaj je tudi politika tista, ki bo bila potem enotna, zaradi tega ker druge opcije kot to, če želimo doseči ta dva ključna cilja, o katerih sem govoril, jih praktično, jih praktično ni. Torej odlaganje odločitev, če povzamemo, o gradnji drugega bloka nuklearne elektrarne je po našem trdnem prepričanju napačna, strateško napačna odločitev, ki jo bomo pač davkoplačevalci še naprej, potem ko TEŠ enkrat ugasne, pač drago plačali in takrat smo vprašali, kje so modularne reaktorje. Jaz upam, da bodo DB bili in da je tudi Slovenija ena izmed tistih, ki bo, ki jih bo imela, ampak enostavno na podlagi sprejete strategije tudi o rabi premoga bo Slovenija pač premog opustila 2033 in vsaj 2035, 2036 bi mi potrebovali drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem. Torej o tem pričakujem, da se danes vije tudi diskusija.

Najlepša hvala, sedaj pa besedo dobi minister za, minister za okolje, no, bivša Ministrstvo za infrastrukturo. Gospod Kumer, izvolite.