Spoštovani, lepo pozdravljeni. Najlepša hvala za besedo.

Pred vami je, kot rečeno, poročilo Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v drugi polovici preteklega leta. To je poročilo o nadzoru, ki ga izvaja Urad za nadzor proračuna, to je organ v sestavi Ministrstva za finance, v skladu z Zakonom o javnih financah. Ministrstvo o opravljenih nadzorih polletno obvešča vlado in Računsko sodišče, vlada pa prav tako polletno Državni zbor. Proračunska inšpekcija izvaja naloge inšpekcijskega nadzora po ZJF, torej po Zakonu o javnih financah, na podlagi letnega načrta dela, ki ga za posamezno leto na podlagi predloga vodje sektorja proračunske inšpekcije sprejme predstojnik urada. Načrt dela je sestavljen iz dveh delov, eden je program rednih inšpekcijskih nadzorov, drugi je pa okvirni program inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog. Cilj proračunske inšpekcije pri izvajanju nadzorov je zagotavljanje nadzora po eni strani nad čim večjim številom neposrednih proračunskih uporabnikov ter z njimi povezanimi drugimi prejemniki sredstev, potem nad čim večjim številom posrednih proračunskih uporabnikov, nad čim večjim obsegom proračunskih sredstev in pa nad čim več različnimi področji uporabe proračunskih sredstev ter odkrivanje nezakonitosti, nepravilnosti in sprejemanje oziroma predlaganje ukrepov za njihovo odpravo. Cilj inšpekcije je tudi zagotavljanje čim hitrejše odzivnosti v primerih prejetih prijav in v primerih, ko drugi pristojni organi podajo pobudo za izvedbo nadzora ter na druge načine zaznanih domnevnih nepravilnosti. Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora proračunski inšpektor ugotovi, da je bil kršen zakon, predpis ali posamezen akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost postopati oziroma ukrepati v okviru možnosti 104. člena ZJF, torej ima posebna pooblastila. ZJF, če ZJF postopkovnih določil ne določa, potem proračunski inšpektor postopa po določilih specialnega predpisa v povezavi z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Proračunski inšpektor glede na vrsto ugotovljene kršitve in glede na njene posledice za javni interes izda odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja, v zapisniku predlaga pristojnemu organu sprejem ustreznih ukrepov, uvede postopek o prekršku, predlaga drugemu pristojnemu organu uvedbo postopka ali pa poda ovadbo pristojnemu organu za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Če pa ugotovi nepravilnosti, za katere oceni, da jih neposredni ali posredni uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, mu pa v zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za sprejem potrebnih ukrepov. Proračunski uporabnik, ki mu inšpektor predlaga sprejem ustreznih ukrepov, je potem dolžan v roku poročati o izvedbi teh ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Zdaj, proračunska inšpekcija je v drugi polovici lanskega leta izvajala 59 inšpekcijskih nadzorov, od tega 51rednih in pa 8 na podlagi prijave. Zaključenih je bilo 38, preostali so bili ob koncu leta še v teku. V izvajanju nadzora je zajela za skupno 438 milijonov finančnih sredstev. Samo za občutek, 432 je bilo načrtovanih, se pravi rednih in pa 5,5 milijonov v inšpekcijskih nadzorih na podlagi prijav, pritožb. V inšpekcijskih nadzorih so bile zastopane različne vrste proračunskih uporabnikov in s tem različna področja porabe proračunskih sredstev. V zaključenih 38 nadzorih je inšpekcija ugotovila 24 nepravilnosti in pomanjkljivosti pri sedemnajstih proračunskih uporabnikih. Za odpravo teh nepravilnosti je izdala deset odločb za vračilo sredstev v skupnem znesku 49 tisoč 700 evrov in podala štirinajst predlogov za sprejem ukrepov. Nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, so bile povezane z nenamensko in negospodarno rabo sredstev za nakup HAG testov za samotestiranje zaposlenih v času izvajanja covid ukrepov, potem z nepravilnim poslovanjem s sredstvi iz naslova izvajanja javne službe, s pomanjkljivimi notranjimi kontrolami in pa nepravilnim poslovanjem s sredstvi za šolsko prehrano. Od desetih izdanih odločb za vračilo sredstev je bilo vrnjenih vseh, torej je bilo vrnjenih vseh 49 tisoč 700 evrov, torej je bilo vseh deset izdanih ukrepov učinkovito urejenih. V povezavi s štirinajstimi predlaganimi priporočili, o izvedbi katerih so morali zavezanci poročati proračunski inšpekciji, jih je bilo deset realiziranih na ustrezen način, v zvezi z ostalimi pa rok do konca leta še ni potekel.

Tako da v bistvu ugotavljamo, da je delovanje proračunske inšpekcije, da je v bistvu ne samo izrekanje nekih glob in pa vračanje denarja, ampak mislimo, da pač obstoj proračunske inšpekcije, da je pomemben za to, za neko, za neko na eni strani preventivo, po drugi strani pa tudi za, torej za zagotavljanje teh priporočil, učinkovitih ukrepov za posamezne proračunske uporabnike, da so pač na en način opolnomočeni pri zakonitem ravnanju s proračunskimi sredstvi in z njihovo večjo preglednostjo. Toliko za uvod, za potencialna vprašanja smo vam s sodelavkama na razpolago. Hvala lepa.