Govor

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane dame, gostje, kolegica in kolega.

Mi seveda nismo kul opozicija, ker če bi bili kul opozicija, bi zdaj to sejo že davno prekinili, ker ni zadostne oziroma poslovniško zahtevane udeležbe na tej seji s strani Vlade, ampak predsednik, cenim vašo odločitev, da sejo speljemo naprej. Ob seveda mojem izrazu polnega spoštovanja do gospe Pirnat, direktorice Direktorata za proračun, ki nam je v tehničnem smislu rebalans dobro predstavlja, ampak mi smo politiki in seveda gledamo na proračun države kot na nekaj, kar mora odražati ekonomsko politiko, kmetijsko politiko in pravzaprav razvojno politiko te države, tega pa seveda od zaradi tega, ker ni prisotnih ne ministrov, ne državnih sekretarjev ne bomo na tej komisiji izvedeli. Upam, da kaj več v naslednjem tednu na seji Državnega zbora.

Moje prvo vprašanje je zelo enostavno in se seveda nanaša na to, s čimer Vlada opravičuje zakaj rebalans. Čeprav smo o tem rebalansu mi v Novi Sloveniji govorili takrat, ko se je uveljavil novi Zakon o Vladi, ko so se ministrske ekipe oziroma ministrski zbor, ko se je izjemno razširil in smo rekli, da bo to gotovo imelo tudi javnofinančne posledice, ker drugače ne gre. Drugače ne gre. Vlada zdaj seveda tudi kot ključni razlog za rebalans proračuna za letošnje leto navaja preoblikovanje ministrskih resorjev po noveli Zakona o vladi. In kot rečeno, prvo vprašanje je zelo preprosto in iz tega, kar sem povedal in kar Vlada pravi, logično izhaja: za koliko imamo dražjo Vlado zdaj po uveljavitvi novega Zakona o Vladi oziroma novele Zakona o Vladi? Gotovo je to Vlada to primerjavo naredila, primanjkljaj kot član te Komisije za nadzor javnih financ seveda moram, in to verjamem, da tudi članice in člani moramo skrbeti, moramo biti varuhi javnih financ, zato najprej pogledamo primanjkljaj. Zdaj dramatično je to, da je ta primanjkljaj tretji največji v zgodovini samostojne države. Pustimo številke, prvi je bil največji je bil v času Vlade Alenke Bratušek, ki je uspela skozi Državni zbor spraviti zakonodajo, ki je Vladi dala dejansko vsa pooblastila, da je sanirala banke, tako kot pač je sanirala, ampak to je zdaj mimo. Res je, tudi v času naše Vlade, ko smo imeli strahovito epidemijo, pandemijo, ko smo izdatno pomagali v času covida namreč državljankam in državljanom, slovenskemu gospodarstvu, bili v tem, ravno v tem pogledu na nek način zmagovalci spopadanja s covidom, kar se tiče ekonomske politike smo bili zmagovalci. In seveda smo pridelali primanjkljaj. Morda bi lahko bil nižji, morda, ampak dejansko v epidemiji, ko so umirali ljudje, ko je bila zadeva res dramatična, ko so se zapirali trgi, države in tako naprej, je bilo preprosto sprejemati ukrepe, da smo gospodarske subjekte držali pri življenju, če hočete. No, ti ukrepi so bili dejansko pozitivni, saj se še danes na nek način pozna takratna rekordna gospodarska rast in rekordno nizka brezposelnost. Zdaj, kakšni so danes aktualni podatki glede rasti BDP-ja, bi prosil predstavnico Vlade, da nam to pove, čeprav jih seveda tudi mi spremljamo, kakšni, kakšna je rast BDP-ja slovenskega. Namreč v primerjavi z Evropsko unijo oziroma z evroobmočjem, nekaj anomalij, če smem tako reči, smo seveda odpirali poslanke in poslanci Nove Slovenije na posameznih odborih. Tukaj bom omenil samo, odprl samo dve, ker zdaj tukaj pač obravnavamo celoten proračun in najbrž se vsi strinjamo, kako pomembno je, da če že pomagamo, da pomagamo gospodarstvu, ki je dejansko tudi tisti motor, ki nenazadnje polni tudi proračun države, o katerem danes govorimo. Za gospodarsko politiko je oziroma bo kratkoročno pomembno predvsem, kakšne ukrepe bo Vlada pripravila za blaženje energetske krize, srednjeročno in dolgoročno pa bo pomembno, da bo država ustvarila stabilno, predvidljivo, predvidljivo in prijazno poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Potrebujemo povečanje gospodarske produktivnosti oziroma produktivnosti gospodarstva, o katerem je govoril že predsednik, torej o katerem je govoril pravzaprav tudi predsednik Vlade, ko še ni bil predsednik Vlade, ampak je bil šele predsednik stranke, ki je potem zmagala na volitvah, in je govoril, kar sem jaz z odobravanjem sprejel, da moramo dodano vrednost na zaposlenega povečati na 100 tisoč evrov. Kje je ta načrt? Ali pa so to bile samo predvolilne floskule in na nek način kupovanje volilnih glasov z lažnimi obljubami. To ne dela resna politika oziroma resen politik. Torej potrebujemo povečanje produktivnosti gospodarstva če želimo, da bomo imeli boljše plače, če želimo, da bomo imeli boljše financiranje zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema, šolskega sistema in tako naprej. In pri tem bolj kot dodeljevanje državnih subvencij, pomembno vlogo igra možnost nagrajevanja najbolj ustvarjalnega kadra, hitrejši postopki, administrativni postopki, nizke davčne obremenitve ter stabilnost regulatornega okvira. To, da nova vladna koalicija spreminja vse, kar je naredila stara, prejšnja koalicija, k temu nikakor ne doprinese. Za vodenje države v državniški maniri je potrebno več kot le politični revanšizem.

In zdaj glede gospodarstva. Nekako je zelo težko razumeti, zakaj se v resorju Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport drastično zmanjšujejo sredstva na postavki Spodbujanja tujih investicij in odprtosti gospodarstva. Seveda, zdaj mi bo nekdo iz koalicije lahko takoj vrgel v nos ali pa kdorkoli drugi, ja kaj pa Magna, je bila zgrešena tuja investicija. Ja, poglejmo kdo je to investicijo peljal in kdo jo je tudi podpiral. Tako da tu, mi v Novi Sloveniji ne sprejemamo nobenega očitka glede tega, res pa je, da ni ravno vzgled ali pa primer dobre prakse.

Na drugi strani se dotaknem še resorja kmetijstvo, kjer se pa res dramatično spreminja postavka Razvoj podeželja, torej ukrepi za razvoj podeželja za kar 10,7 milijonov evrov. Ko to sprašujem na Odboru za kmetijstvo, dobim s strani predstavnika Ministrstva za kmetijstvo odgovor, da se ta sredstva zdaj prelijejo na postavko, ki bo namenjena za blaženje draginje. Čakajte malo, a se tukaj dobro ne razumemo? Kaj pomeni razvoj na eni strani, tukaj mi vidimo naložbe, investicije, na drugi strani pa blaženje draginje. Ja, okej, bomo kakšnega kmeta ali kakšno kmetijsko gospodarstvo manjše morda obdržali pri življenju, ampak to ni razvoj. To je, več ali manj kot rečemo, ali pa knjigovodsko, računovodsko gledano, strošek. Ne pravim, da ni potreben, še kako je potreben, ampak potem moramo tudi zelo jasno povedati, da se je ta Vlada s tem rebalansom odpovedala razvoju podeželja. To je zelo jasno treba povedati.

Toliko za zdaj z moje strani. Kar se tiče davčnih prihodkov pa se je tokrat tudi pokazalo, da nikakor ne držijo trditve, da zaključim spet z nekdanjo KUL opozicijo, kar nam je je grozila KUL opozicija, ko smo dejansko naredili pomembne spremembe pri Zakonu o dohodnini, takrat smo poslušali očitke, da bodo javne finance propadle, da bomo naredili finančno luknjo, ne vem koliko že, 800 milijonov in tako naprej. Kaj se je pokazalo? Pokazalo se je to, da smo v času prejšnje Vlade, v času prejšnje koalicije zmanjšali davčne obremenitve z Zakonom o dohodnini, priliva z naslova dohodnine pa je bilo več in bi jih bilo tudi več. Tako da, ne drži, da če povečate davčne obveznosti, da bodo povečani tudi davčni prilivi, drži pa, če zmanjšate davčne prilive, davčne obremenitve z zakonom, so lahko davčni prilivi tudi večji.

V Poslanski skupini Nove Slovenije takšnega rebalansa preprosto ne moremo podpreti, ne bom pa zdaj izgubljal besed, ker je že predsednik tudi v imenu naše poslanske skupine odprl vprašanje glede reform toliko besed, ker je že predsednik tudi v imenu naše poslanske skupine odprl vprašanje glede reform. Očitno jih letos ne bo, morda, pa če bodo, več ali manj samo kozmetični popravki nekaterih zakonov.

Hvala lepa.