Pozdravljeni!

Jaz mislim, da je ta rebalans sestavljen dobro. Vsi vemo, da je to tehnični rebalans zaradi reorganizacije Vlade in prav in gospodarno je, da se znižuje tudi primanjkljaj tudi v luči novih fiskalnih pravil, kar zahteva bolj preudarne javne finance. In se pravi, primanjkljaj bo nižji, bo znašal 2,9 milijarde in ravno to zmanjšanje planiranega primanjkljaja, sploh v teh težkih časih kaže na resnost namere te Vlade in je dober štart zasledovanja politike zniževanja primanjkljaja in javnega dolga.

Glede odhodkov je pozitivno to, da je bilo zaradi uspešnega boja z energijsko draginjo porabljenih manj sredstev namenjenih za blažitev le-te, to je približno 258 milijonov evrov, kot je pozitivno tudi to, da se je izločilo 60 milijonov evrov iz covid rezerve. To pomeni, da počasi malo izhaja in nekako izstopamo iz teh najhujših primežev, teh kri.

Glede prihodkov, teh prihodkov iz EU. Tu je bilo že obrazloženo, da gre za spremembo dinamike prihodkov. Vsi vemo s kakšnimi težavami se je Vlada srečala na področju načrta za okrevanje in odpornost, da vseeno dela dobro je odreagirala in da bodo prihodki prejeti kasneje, kot je bilo v tistem načrtu za črpanje predvideno in ne gre za izgubo sredstev. In mislim, da tudi tukaj v Državnem zboru vsi skupaj bdimo nad tem, da bodo ta sredstva počrpana in to se seveda izraža v rebalansu leta 2023. Tudi znižanje prihodkov iz naslova DDPO je posledica nižje gospodarske rasti, ki je botrovala energijska kriza. Mislim, da je Vlada se trudila in šla podjetjem nasproti z raznoraznimi pomočmi in da se je dalo ublažiti vsaj nekaj tega, kar se pač tudi na svetovnem gospodarstvu dogaja, kar nam prinaša ta kriza, kar nam prinaša vojna in kar nam prinaša Ukrajina pravzaprav, kar nam prinaša inflacija. Mogoče tudi omeniti trošarino, ki pa bo večja, in sicer zaradi višjih trošarin na tobak, tako da morda bo to tudi spodbudilo koga k bolj zdravemu načinu življenja. Vseeno pa ni vse tako črno. Poudarila bi tudi rekordno nizko brezposelnost, zdaj je trenutno na Zavodu za zaposlovanje 49 tisoč nezaposlenih, kar je najnižja brezposelnost po letu / nerazumljivo/ in 16 % manj od aprila 2022. Tudi Umar nam napoveduje sicer bolj umirjeno gospodarsko rast v višini 1,8, a vseeno boljše od pričakovane, kar je tudi dobro videti. In Maastricht se nam bliža. Se pravi, moramo delati na javnem dolgu, moramo paziti na finance. Pa ja, tudi jaz se strinjam, potrebno je delovati na dvigu dodane vrednosti, če hočemo dostojno živeti državi in biti tudi konkurenčni kot država. Za prihodnost si želim več stabilnosti poslovnega okolja, upam tudi, da ne bo več prehudih kriz, da bo to doseganje dodane vrednosti tudi omogočalo.

Glede reform pa dolgotrajne oskrbe vsi tu vemo, da da je zakon ni bil dodelan, da je bil prepoln pravnih praznin in nekih medsebojno nasprotujočih si določil, da je bila recimo zavarovalna doba za uveljavitev pravic tako visoka, da ga 30 do 40 % ljudi sploh ne bi doseglo tega praga. In da bi na koncu koncev ljudje doplačevali še več mesečno, če bi bili vključeni v ta sistem. Predvsem je pa bil glavni vzrok za prestavitev dolgotrajne oskrbe vir financiranja, ki ga tudi ni bilo in ga je treba zagotoviti. Zakon o dolgotrajni oskrbi se letošnjega rebalansa ne tiče, ker bo začel veljati drugo leto. Mora pa biti sistemsko urejen, pa po meri človeka, kar je bistvo. Tako da tudi ta rebalans ne predvideva davčne reforme, ker tudi ta ne bo izvedena verjetno v tem letu. Imamo pa tudi rezervo v rebalansu, ki bo služila tudi za to, da se krije določene druge odhodke, ki bodo nastali.

Za zaključek, rebalans bom potrdila, je najboljši možni realni približek temu, kar se bo zgodilo. Seveda nihče nima čarobne paličice, da bi točno vedel, kaj bo. Menim pa, da je dobro sestavljen, da zasleduje interese Slovenije, tudi državljanov in podjetnikov in pa tudi širše evropske cilje, ki jih pač mi moramo zasledovati.

Hvala lepa.