Najlepša hvala.

Želi kdo od vabljenih gostov še razpravljati? (Ne.) Nihče, potem se najprej odpiram razpravo med poslankami in poslanci.

Najprej bi želel jaz razpravljati, tako da prosim, da bi še potem v nadaljevanju, gospod Horvat, gospa Pekošak. Okej, najlepša hvala.

Torej, spoštovana predstavnica ministrstva. Jaz imam par vprašanj, uvodoma, pa upam, da ste prebrali pripombe fiskalnega, pripombe Fiskalnega sveta. Imam pa vprašanje in sicer, kako se v rebalansu kaže želja po večji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva? Kajti na drugi strani pojdimo pogledat postavke pri Ministrstvu za gospodarstvo, tudi pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, in vidimo, da tako opevane želje po večji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva, skozi ta rebalans proračuna ni zaslediti prave smeri.

Nadalje pa splošno še vprašanje, preden pridem na razpravo, kako se skozi rebalans razvidne reforme, želje po reformah? In sicer, če govorimo na eni strani dajemo zaveze, da bo zdravstvena reforma predstavljena 1. 7., me zanima na kakšen način se skozi ta rebalans, ko se načrtuje porabo pa prihodke, na kakšen način je želja po zdravstveni reformi razvidna. Pa davčna reforma, ki je hrbtenica vseh reform. O davčni reformi ste sami na ministrstvu govorili v kakšno smer boste zapeljali, potem ste potegnili eno ročno zavoro, ampak še vedno davčna reforma, se pravi, je v planu, če smo prav razumeli ministra. Še huje, plačna reforma in imam vprašanje. Ta trenutek potekajo usklajevanja oziroma že pogajanja s sindikati javnega sektorja. Izhodišče pogajan je na 650. milijonih evrov, kar smo izvedeli lahko iz medijev in medijskega poročanja okrog tega. Torej, ali planirate v tem rebalansu, na kakšen način tudi plačno reformo, v kakšnem obsegu? Ali bo potrebno potem, ne vem, septembra, oktobra nov rebalans proračuna? V rebalansu je tudi predvidenih še več investicij, kar je dobro, ampak bi pa rad odgovor na eno vprašanje, se pravi, investicij res znatno več in za čas, ko pada bruto domač proizvod, so investicije, imajo multiplikativne učinke, zlasti ko govorimo o gradbeništvu in tako naprej, se pravi, diha z njimi lahko celotno gospodarstvo, ampak kako gledate hkrati tudi na absorpcijske zmožnosti slovenskega gospodarstva. Se pravi, naj vam povem, da je na začetku tega mandata bivši državni sekretar, gospod Božič, na prvi seji te Komisije za nadzor javnih financ govoril, da smo z zagonom investicij šli že kar malce daleč, da smo že malce pregreti, in da je tu eno veliko vprašanje na kakšen način in kakšne so naše absorpcijske zmožnosti. Torej, glede na to, da se investicije povečujejo, jaz ocenjujem, da je to okej, ampak hkrati bi potrebovali tudi na drugi strani odgovor glede absorpcijskih zmožnosti celotnega gospodarstva in gradbenega sektorja, pa tudi od ostalih deležnikov, ki poganjajo seveda investicije.

Nadalje še to, en komentar. S predlogom rebalansa je za letošnje leto predviden pač visok primanjkljaj državnega proračuna, govorimo o 4,5 % bruto domačega proizvoda. Na to številko vplivajo interventni ukrepi za blažitev posledic draginje in epidemije, ter tudi tako imenovan očiščeni primanjkljaj brez učinka, torej, interventnih ukrepov. In če tudi prav razumemo vse dokumente, ki so danes na mizi, proračuna, je prav slednji, torej očiščen primanjkljaj ključen razlog za občutno povečanje primanjkljaja glede na lansko leto, torej govorimo o 2,2 odstotni točki bruto domačega proizvoda. Torej, v enem delu se lahko izgovarjamo na draginjo, v drugem delu pa se zagotovo ne moremo zagovarjati na draginjo. Zdaj, rast očiščene tekoče porabe, naj povem, da je bila tudi letos precej višja od dolgoletnega povprečja in tudi od ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala, kar verjetno zagotovo veste, da je v nasprotju s smernicami Evropske komisije, ki v bistvu države članice poziva k omejeni rasti tekoče porabe.

Torej, za uvod tole. Bi pa rad vprašal na temo zdravstva še še ena stvar, in sicer pri postavkah za zdravstvo je razvidno, da so proračunska sredstva Ministrstvu za zdravje potem po tem predlogu rebalansa proračuna zmanjšujejo za 23 milijonov evrov, torej na skupno 904 milijone evrov. V podpostavki za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni se namenja 44 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu, kar pomeni, da se bo za tovrstne investicije namenilo 85 milijonov evrov. Torej govorimo o sekundarni in terciarni ravni našega zdravstvenega sistema.

Torej, katere investicije, gospa direktorica, bodo zato trpele in se ne bodo izvedle v zdravstvu. V prejšnjem mandatu je bil sprejet tudi Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031, ravno zato, da bi se v desetih letih postopoma izvedle najpomembnejše in za leto 2023 je v zakonu bilo predvidenih 205,6 milijonov evrov, torej za investicije v zdravstvu govorimo. Torej glede na to, da bo proračunski vir občutno nižji, me zanima, kakšen bo skupni znesek namenjen za investicije v zdravstvu? Torej tudi v proračunu ni na drugi strani omenjeno sofinanciranje projektov na primarni ravni, je pa spet na eni izmed sej Odbora za zdravstvo, so pa predstavniki Ministrstva za zdravje zagotovili, da bo do konca marca 2023 objavljen nov razpis oziroma se bodo preostala sredstva razdelila s sklepom Vlade. Torej zakaj razpisa oziroma zakaj razpisa še vedno ni, čeprav je v bistvu konec meseca marca, je spet eno izmed vprašanj.

Da ne govorimo potem naprej o dolgotrajni oskrbi. Po predlogu rebalansa je za leto 2023 postavka dolgotrajne oskrbe enaka 0. Nobenega ne skrbi v Vladi, dolgotrajna oskrba in na kakšen način jo bomo sfinancirali. Vsa ta sredstva se sicer selijo na solidarno prihodnost, ampak ali to pomeni, da zdravstveni resor ne bo več imel vloge v sami dolgotrajni oskrbi, to me zanima. Torej, kaj to pomeni za izgradnjo na primer negovalnih domov, ki bi bili del sistema dolgotrajne oskrbe in bi deloma lahko razbremenili bolnišnice in tako dalje?

Še ena pomembnost in sicer pri gospodarstvu, pa regionalnem razvoju. Slovenija je decentralizirana, prav je, da je, prav je, da še v večji meri naredimo decentralizacijo, zaradi tega, ker je to ključnega pomena, da ljudje ne živijo samo v mestih, ampak tudi na podeželju in da imajo za to vse zagotovljene pogoje. Bi pa na tej postavki odprl nekaj vprašanj, in sicer za celotno področje Ministrstva za kohezijo se namenja 136,7 milijonov evrov, kar je skoraj 71 milijonov evrov več kot v jesenskih spremembah proračuna za službo v prejšnji obliki. Največ na račun lokalno razvojne infrastrukture 32 milijonov evrov, trga dela 10 milijonov evrov, trga dela, torej gospodarske infrastrukture in razvojnih centrov 18 milijonov evrov ter prilagajanja podnebnim spremembam. Zdaj v rebalansu pa ni primerjave med sredstvi stare službe o spremembah proračuna ter s sredstvi novega ministrstva, torej v rebalansu in spodaj tudi tukaj imate prikazano primerjavo. Pa me zanima pri novi obliki proračuna, se pravi, so določene postavke na novo določene. Bodi dovolj za enkrat. V nadaljevanju glede na vaše odgovore se bom zagotovo še še vključil. Preden pa odgovarjate, bi pa rad dal besedo še kolegici in kolegu, ki se zdaj prijavila k razpravi. Najprej pa gospa poslanka Monika Pekošak, izvolite.