Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani!

Jaz bi se želela najprej opravičiti v imenu državne sekretarke, zaenkrat je še na seji Vlade in se bo pridružila takoj, ko bo mogoče; upam, da bo Vlada pravočasno končala. Uvodoma bi povedala, da je Državni zbor Republike Slovenije po sprejetju sprememb proračuna Republike Slovenije 2023 sprejel tri pravne akte, ki predstavljajo ustrezen pravni okvir za implementacijo reorganizacije državnih organov oziroma preoblikovanje ministrstev. To so Zakon o Vladi, spremembe in dopolnitve Zakona o državni upravi ter Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe Organi v sestavi ministrstev. Kljub dejstvu, da javnofinančni predpisi vsebujejo pravne podlage za financiranje delovanja neposrednih uporabnikov v primeru, če se med letom spremeni njihovo delovno področje in tudi v primeru, če se ustanovi nov državni organ po sprejetju proračuna, je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov mogoče zagotoviti le tako, da imajo ti neposredni uporabniki proračuna države sprejet tudi svoj finančni načrt. Zato je Vlada Republike Slovenije tako tudi pristopila k tako imenovanemu tehničnemu rebalansu.

Predlog rebalansa proračuna dva 2023 ohranja z razrezom določen zgornji nivo skupnih proračunskih izdatkov, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 23. 3. 2023. V predlogu rebalansa proračuna 2023 so prihodki načrtovani v višini 13,1 milijarda evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna 2023 nižji za 1,7 % oziroma 233,4 milijone evrov, in sicer ocene davčnih prihodkov so nižje za 83 milijonov evrov, predvsem zaradi nižje rasti iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Nižja rast je posledica nižje, nižjega poračuna za leto 2023 in rahlo slabšega poslovanja podjetij od predvidenega zaradi vplivov, ki so jih bila ta deležna ob spopadanju z energetsko krizo. Nedavčni prihodki so višji za približno 130 milijonov evrov predvsem iz naslova prihodkov od obresti. Predvideni kapitalski prihodki, prejete donacije in transferni prihodki so višji za 17,5 milijonov evrov. Prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU so nižji za 308 milijonov evrov, ključni razlog pa je, da bomo s strani Evropske komisije končno plačilo za programsko obdobje 2014-202 prejeli predvidoma leta 2025 v višini 5 % ter zaradi zamika izvajanja večletnega finančnega okvirja za obdobje 2021-2027.

Odhodki so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna 2023 nižji za 3,6 % oziroma za šeststo a 609 milijonov evrov. V primerjavi s spremembami proračuna 2023 se v predlogu rebalansa proračuna 2023 načrtuje največje znižanje odhodkov proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov na politiki Intervencijski programi in obveznosti, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posodic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob pripravi sprememb proračuna 2023 so bile seveda razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, skladno s tem pa se tudi s predlogom rebalansa proračuna 2023 rezerve za ta namen prilagaja dejanskim razmeram na trgu. To tudi pomeni, da se je v A bilanci odhodkov se znižuje glede na spremembe proračuna 2023 za ta namen 323 milijonov evrov, rada bi pa povedala, da so pa sredstva načrtovana dodatno v B bilanci, sicer v višini 55 milijonov evrov na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, in sicer za likvidnostne ukrepe za področje gospodarstva, približno 80 milijonov bo pa prišlo v leto 2024, ker bodo dejansko gre za zamik in bodo izplačila v naslednjem letu. Kar se tiče covida, je bilo znižanje za 74 milijonov evrov, znižujejo se pa tudi sredstva iz naslova kohezijske politike, 2021-2027, kot sem že prej omenila, zaradi spremembe dinamike. Kljub vsemu temu navedenemu znižanju pa ohranjamo še vedno nivo izdatkov za investicije v višini kot je bila načrtovana v spremembah proračuna za leto 2023, in sicer v višini 2,5 milijarde evrov, kar je največ do sedaj.

V letu 2023 bodo z investicijskega vidika v ospredju projekti, podprti z EU viri iz večletnega finančnega obdobja 2014-2020, ki se v letu 2023 tudi končuje, hkrati pa bo tudi pospešeno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter pričetek izvajanja nove finančne perspektive za leto 2021-2027.

V bilanci prihodkov in odhodkov se tako za leto 2023 načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijard evrov oziroma 4,5 % BDP. Primanjkljaj je v Predlogu rebalansa proračuna v primerjavi s spremembami proračuna nižji za 376 milijonov evrov, ker pa bodo prihodnja leta znova v veljavi fiskalna pravila in bo v veljavi zahteva, da je treba primanjkljaj sektorja država znižati po 3 % in dolg po 60 % BDP, je bilo potrebno za dosego tega cilja tudi pri pripravi rebalansa s proračunskimi sredstvi države upravljati preudarno, torej z nižjim načrtovanjem primanjkljaja.

V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu rebalansa proračuna 2023 prejemki načrtovani v višini 14 milijonov evrov, izdatki pa v višini 750 milijonov evrov. Razlika med prejemki in izdatki je tako negativna, v višini 736 milijonov evrov. V računu financiranja pa se v predlogu rebalansa proračuna 2023 načrtuje za 1,5 milijarde odplačil dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna tako zadolžitev v višini 4,2 milijarde evrov.

Hvala lepa.