Hvala.

Mojca Planinšek, namestnica predsednice.

Kot je omenila že predsednica, bom poskušala predstaviti eno revizijo in pa eno področje revizije, in sicer obvezno revizijo po Zakonu o volilni kampanji. Računsko sodišče mora namreč po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obvezno revidirati tiste organizatorje volilnih kampanj, ki so upravičeni do povračila, do delnega povračila stroškov volilne kampanje. Namen, Računsko sodišče se seveda zaveda pomena te revizije, v bistvu tega širšega pomena za sam politični sistem, za v bistvu za zaupanje v ustreznost prikaza stroškov volilne kampanje. Istočasno pa, kot je omenila že predsednica, gre za nalogo, ki precej obremenjuje vire Računskega sodišča. V lanskem letu smo tako bili dolžni začeti enajst volilnih revizij enajstih volilnih kampanj. V lanskem letu smo sicer zaključili samo dve reviziji. Dve revizijski poročili sta bili izdani že v lanskem letu, ostala poročila so bila izdana v letošnjem letu. Kljub temu smo se odločili, da predstavimo to revizijo s tega vidika, ker napovedujemo, da bi si želeli ob zaključku drugega sklopa volilnih kampanj, to je volilnih kampanj za predsednika oziroma predsednico republike, tudi obravnavo v Državnem zboru, saj nameravamo zbrati naše vtise. Nekateri so bili zbrani že pri preteklih revizijah in to, kar bomo zbrali pri sedanjih revizijah in podati tudi spremembe tudi predloge zakonskih sprememb. Kot že rečeno se Računsko sodišče te naloge seveda loteva z vso resnostjo in skrbnostjo. V teh 11 poročilih pregledamo v bistvu vsa ta revizijska poročila z našimi revizijskimi metodami in moramo tudi v bistvu izvesti vse postopke, ki so tudi sicer običajni za revizije poslovanja.

Če povem v bistvu še materialno pomembnost teh volilnih kampanj. Skupaj je 11 volilnih kampanj obsegalo tri milijone tristo javnih sredstev in na podlagi teh treh milijonov tristo pregledanih javnih sredstev bodo organizatorji volilnih kampanj iz državnega proračuna prejeli 300 tisoč evrov. Skratka, na eni strani gre za precejšen revizijski napor in na drugi strani za v bistvu zelo malo javnih sredstev. Kot rečeno, se pa zavedamo tega splošnega učinka na samo zakonitost volilnih kampanj. Kot že rečeno, smo v lanskem letu sicer izdali samo dve revizijski poročili. In sicer, so bili to revizijski poročili za predstavnika manjšinskih narodnih skupnosti. Recimo v teh dveh volilnih kampanjah je bilo porabljenih v eni 300 evrov sredstev, v drugi pa tisoč 200 evrov. Oba predstavnika bosta na tej podlagi prejela iz državnega proračuna približno tisoč evrov sredstev. Kot že rečeno, to je naša naloga po zakonu, dolžni smo jo izvesti. Izvedemo jo z vso dolžno skrbnostjo, na drugi strani pa nameravamo vseeno zakonodajalca opozoriti na vprašanje ali so te naloge sorazmerne s količino javnih sredstev, ki so v teh revizijah porabljene kot posledica teh revizij in da mogoče s tega vidika razmislimo o kakšnih spremembah glede optimizacije teh revizij. Trenutno smo v fazi izvajanja štirih revizij predsedniških kampanj in kot že rečeno na koncu vsega tega bomo skušali podati naš pogled na zadevo. V zvezi s tem smo vedno tudi v navezi z drugimi vrhovnimi revizijskimi inštitucijami. Tudi na tej osnovi moramo opozoriti, da je Računsko sodišče Republike Slovenije ena izmed redkih vrhovnih revizijskih inštitucij, ki ima to nalogo uvrščeno kot obvezno nalogo v svoj delokrog. Večina drugih vrhovnih revizijskih inštitucij na tem področju nima pristojnosti in te naloge izvajajo drugi organi v državi.

Druga takšna revizija, na katero bi želeli opozoriti pa je izvajanje stanovanjske politike v Republiki Sloveniji. Tudi to poročilo je bilo izdano v lanskem letu, medtem ko po revizijsko poročilo je bilo izdano v letošnjem letu. Revidirali smo učinkovitost Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor in pa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pri izvajanju resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015-2025. Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti izvajanja stanovanjske politike. V tej reviziji smo ugotovili, da izvajanje stanovanjske politike v tem obdobju ni bilo učinkovito.

Kaj so razlogi za to, da smo podali takšno mnenje? Razlogov je bilo več. V prvi vrsti moramo izpostaviti na začetku že tisto osnovo. Da na tem področju niso vzpostavljene ustrezne evidence, da recimo v državi ne vemo točno koliko imamo javnih najemnih stanovanj. Mi smo v naši reviziji skušali zbrati podatke iz različnih virov, zato da smo prišli do neke okvirne ocene. Potem prav tako ne vemo koliko je praznih stanovanj, ne vemo koliko je recimo nelegalnih gradenj in prav tako ni vzpostavljena tudi evidenca najemniških stanovanj. Kajti, eden izmed ciljev je bil, da bi se poskušalo obremeniti lastnike nenaseljenih stanovanj in pa da bi se vzpostavile sankcije za tiste lastnike stanovanj, ki ta stanovanja oddajajo nelegalno, zdaj, če nimamo dovolj dobrih evidenc, potem je ta cilj zelo težko doseči in tudi menimo, da ta cilj ni bil dosežen.

Drug problem je ureditev predpisov. Pripravljal se je sicer stanovanjski zakon, vendar na koncu kot celovit prenovljen zakon ni bil sprejet, ampak so bile sprejete samo določene spremembe tega zakona in ta sprememba stanovanjskega zakona še vedno čaka v bistvu zakonodajalca.

Drug problem je prenova zemljiške in prostorske politike, ki prav tako ni bila opravljena. Prav tako vlada ni vzpostavila glavnega telesa, ki naj bi skrbel za koordiniranje ciljev stanovanjske politike, namreč ni bil vzpostavljen svet za stanovanjsko politiko, prav tako pa je zamujala ustanovitev javne službe za najemniško upravljanje stanovanj.

Zdaj, ne, da bi recimo šli še v druge podrobnosti, v bistvu bi na koncu predstavila kot zaključek tiste osnovne številke s področja zagotavljanja najemnih stanovanj v javni lasti. Država si je zadala cilj 33 tisoč najemnih stanovanj, do konca leta 2025. Trenutno, kot že rečeno, smo v naši reviziji poskušali iz različnih virov zbrati podatke o tem, koliko javnih najemnih stanovanj imamo dejansko na razpolago, ocenjujemo, da je teh okoli 24 tisoč, to se pravi, bi jih bilo potrebno do leta 2025 pridobiti še 8700, kar menimo, da in to priznava nenazadnje tudi pristojno ministrstvo, v bistvu ne bo mogoče. Zato smo še posebej, če upoštevamo, da smo v preteklih 10-ih letih nekje od obdobja 2011 do obdobja 2021 uspeli zagotoviti samo 2700 javnih najemniških stanovanj. Skratka, število stanovanj, ki jih je potrebno zagotoviti, je zelo veliko. Številka, koliko stanovanj je treba zagotoviti, pa je seveda zelo povezana tudi s tem, koliko sredstev je potrebno zagotoviti potem za izgradnjo teh stanovanj, ta sredstva pa ocenjujemo na približno milijardo. Seveda smo na podlagi našega revizijskega poročila zahtevali potem od pristojnega ministrstva tudi porevizijsko poročilo. Zahtevali smo izvedbo nekaterih popravljalnih ukrepov. Ministrstvo je te ukrepe nam predstavilo, izdali smo tudi porevizijsko poročilo, v njem ocenili te ukrepe, pri čemer je treba izpostaviti zlasti vzpostavitev evidence najemnih stanovanj, ministrstvo že izvaja določene aktivnosti v tej smeri, prav tako izvaja določene aktivnosti v smeri sprejema novega stanovanjskega zakona. Plan je, da bi se ta zakon razdelil na dve vsebinski področji, na področje stanovanj in najemniških razmer in na področje upravljanja večstanovanjskih stavb. Tudi bili smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost in smo se pogovarjali o uresničitvi ciljev na tem področju in ministrstvo ima tukaj kar obsežne načrte in seveda smo mi tudi napovedali, da bomo spremljanje tega za Slovenijo zelo pomembnega področja tudi zelo, zelo budno spremljali v prihodnosti. Toliko o dveh revizijah lanskega leta.

Hvala.