Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Spoštovana članica, spoštovani člani Komisije za nadzor javnih financ!

Danes sem tukaj s svojo drugo namestnico Mojco Planinšek, tako da boste vedeli kakšna je ekipa, ki bo danes predstavljala naše letno poročilo za delo v lanskem letu. Lansko leto je bilo za Računsko sodišče leto sprememb, imeli smo menjavo vodstva, se pravi, predsednik, ko mu je potekel mandat, tako da sem jaz s 1. julijem prevzela vodenje naše inštitucije. Poleg tega so imele še nekaj drugih kadrovskih sprememb, zaradi tega, ker je tudi prvemu namestniku potekel mandat, v lanskem letu smo dobili novo prvo namestnico, dobili smo tudi nekaj novih vrhovnih državnih revizorjev, ker so se pač zamenjale funkcije, tako da to so sicer naši domači ljudje, se pravi zaposleni na Računskem sodišču že nekaj časa, izkušeni in s to ekipo smo dosegli rezultate, ki so danes pred vami.

Jaz lahko rečem, da sem z našim opravljenim delom v lanskem letu zadovoljna. Ker veste, da jaz nastopam tukaj kot poslovodja in kot tudi generalni državni revizor, bi najprej povedala par besed, kot poslovodja. Kot sem že povedala, spremenili smo vodstvene spremembe, posledično smo naredili tudi novo organizacijo, ki je začela veljati v začetku letošnjega leta. Sprememba organizacije in sprememba notranjih procesov je bila pogoj, da smo optimizirali nekatere procese. Vpeljali smo popolno elektronsko poslovanje v lanskem letu, to ste opazili tudi revidiranci oziroma so opazili, ker pridobivate več ali manj vse po elektronski pošti. Pri tem smo se seveda srečali tudi z enim večjim problemom, z elektronskim vročanjem, na katerega smo mi pripravljeni, večina javnega sektorja pa na žalost še ni in tukaj bo treba še nekaj narediti na ravni države, da se bo ta zadeva uredila. Prenovili smo tudi našo notranjo spletno stran, ki je postala, bom rekla, res zelo dober pripomoček za zaposlene, kjer najdejo vse interne akte, vsa stališča, vsa pojasnila, vse revidirance, tudi promocijo zdravja na delovnem mestu, v glavnem vse, kar se za zaposlene pričakuje, da znajo in s čimer so seznanjeni. Seveda smo se pa tudi mi v lanskem letu srečali z določeno fluktuacijo zaposlenih, to kar je problem v celotnem javnem sektorju in ne samo pri nas. Nove zaposlene seveda poskušamo zagotavljati na novo, z zaposlovanjem, z razpisi smo delno uspešni, ne pa najbolj, zato smo tudi rekli, da bomo okrepili sodelovanje s fakultetami in že pri njih pridobivali mlade kadre.

Kar se tiče pa sicer naše inštitucije, veste, da smo mi ustanovljeni na podlagi Ustave in zato smo neodvisni organ. Ta neodvisni organ bi moral biti tako finančno neodvisen kot tudi delovno neodvisen, na ta način se zagotavlja neodvisnost organa. Na vašem odboru in pa tudi drugje smo večkrat obravnavali neodvisnost ustavnih organov vezanih na financiranje. Vesela sem, da je bil včeraj v Državnem zboru na Odboru za finance potrjen Zakon o javnih financah, v katerem je vnesena določba, ki omogoča s finančno neodvisnost ustavnih organov, poleg tega pa je v tem zakonu vnesenih tudi kar nekaj določb, sprememb zakonskih predpisov, ki smo jih predlagali mi tekom revizij. Kar se tiče pa delovne neodvisnosti, se pravi, da si lahko organ sam določa naloge oziroma da so naloge določene v njegovem matičnem zakonu, v Zakonu o Računskem sodišču, bi bilo pa verjetno še treba povedati kakšno besedo. V skladu z našim zakonom ima Računsko sodišče štiri osnovne pristojnosti. Prva pristojnost je seveda izvajanje revizijske pristojnosti. Druga pristojnost je svetovanje uporabnikov javnih sredstev. Tretja pristojnost je izdajanje potrdil za revizorske nazive. In četrta pristojnost je izdajanje standardov in napotil za izvajanje revizij. V lanskem letu je Računsko sodišče izvajalo prav vse štiri pristojnosti. O revizijski pristojnosti, ki je najbolj pomembna, bom govorila na koncu. Najprej bom govorila o ostalih treh pristojnostih, tako da bo nekako zaokrožena celota potem v nadaljevanju predstavljena.

Na področju svetovanja smo v lanskem letu svetovali zainteresiranim subjektom javnega sektorja, ki so na nas naslavljali določena vprašanja, v katerih smo se izrekli. Lahko vam tudi povem številke s 101 odgovor je bil dan. Poleg tega je bilo izvedenih več kot petdeset izobraževanj za ciljne publike tako doma kot tudi v tujini.

Kar se tiče izdaje revizijskih standardov smo v lanskem letu izdali novo napotilo za izvajanje revizij, hkrati smo pa pristopili tudi k prenovi naših revizijskih smernic. V lanskem letu smo zaključili tudi z izobraževanjem za pridobitev naziva državni revizor, tako da smo dobili 13 novih diplomantov državni revizor, ki pa seveda še nimajo vsi tudi licence, ker licenco se pridobi z revizijskimi izkušnjami.

In četrta je pa ta naša, izvajanje revizijskih pristojnosti. Z izvajanjem revizijske pristojnosti smo v lanskem letu pokrili številna področja. V teh grafikah, ki jih imate v našem poročilu od strani 13 pa do 20 imate, bom rekla, na en tak strukturiran način prikazane vse naše rezultate. Tukaj tudi vidite katera tematska področja pokriva Računsko sodišče in to je od državnega proračuna, lokalne samouprave, ZPIZ-a, pa zdravstvo, teh državnih blagajn, tudi do okolja, do kulture, umetnosti, infrastrukture in prostor, trajnostnega razvoja, mednarodne zadeve. V glavnem 18 področij revizijskih je, ki smo jih mi identificirali tekom preteklih let v naših revizijskih poročilih. V lanskem letu smo z našimi revizijami pokrili 13 področij. Naredili smo 58 revizij plus dve zbirni poročili, se pravi, skupni izplen lanskega leta je 60 revizijskih poročil, kar je popolnoma primerljivo s preteklimi leti. Kar pomeni, da se tudi menjava vodstva ni zatresla inštitucija, ampak smo šli z enakim tempom naprej. Poleg tega smo v lanskem letu izdali tudi 25 porevizijskih poročil, v katerih smo ocenili izvedene ukrepe naših revidirancev. In vse to, bom rekla, z vsem tem smo zadovoljni. Tekom naših revizij smo revidirancem podali 596 ukrepov in kar je zelo pomembno, da je bilo 516, se pravi, skorajda vsi ukrepi, ki smo jih dali, so revidiranci izvedli že med samo revizijo. Se pravi, oni so prepoznali pomembnost tega, tako da se je revizija lahko, da lahko rečemo, da so bili naši učinki dobri. Poleg tega smo dali pa tudi 255 priporočil uporabnikom javnih sredstev. Ta priporočila pa so seveda dana, revidiranec jih…, ponavadi so usklajena z revidirancem, tako da so tudi potem sprejeta s strani revidirancev.

Ta revizijska področja, pa revizije, ki so bile delane, so bile delane na…, mi delimo te revizije na revizije obvezne revizije, ki jih delamo tako po našem zakonu ali drugih zakonih, kot tudi neobvezne revizije, ki si jih pa sami vključimo v program za izvrševanje revizijske pristojnosti glede na aktualnost. Obvezne revizije so seveda vsako leto revidiranje vseh štirih blagajn, se pravi tako državnega proračuna, zaključni račun proračuna, tako ZPIZ-a, pa zdravstva, kot tudi določenega števila občin, se pravi, da občinske proračune pokrijemo pač v nekem določenem delu. To je obvezno po našem zakonu. Po našem zakonu je obvezno tudi, da pokrijemo določeno število gospodarskih javnih služb, pa določeno število negospodarskih javnih služb. Drugi zakoni, ki nam pa določajo naloge, pa niso narejeni vedno v soglasju z Računskim sodiščem. V lanskem letu, vi sami veste, saj sem bila tudi pri vseh poslanskih skupinah, ko smo naslovili to problematiko volilne kampanje, pa politične stranke po Zakonu o volilni in referendumski kampanji ter po Zakonu o političnih strankah ima Računsko sodišče nalogo, da izvaja obvezne revizije, ki poberejo zelo, zelo, zelo veliko človeških virov. Jih je pa treba narediti v določenem času in so zaradi tega časovno tudi omejene. Takrat pač ne moreš delati kakšnih drugih, bolj pomembnih revizij, ampak delaš pač tisto, kar moraš po zakonu. O teh revizijah bo v nadaljevanju kaj več povedala še moja namestnica, tako da zdaj sem samo omenila. Hkrati bi pa opozorila še na eno nalogo, ki smo jo dobili tudi kar tako, se pravi, neodvisnost organa, kako se kaže. Računsko sodišče je tudi zagovornik javnega interesa in v lanskem letu smo tudi zaradi tega, ker smo imeli določena znanja iz preteklih izvedenih revizij, izvedli tudi eno nalogo, ki se veže na zagovornika javnega interesa. V letošnjem letu smo pa dobili novo nalogo, sicer zelo administrativno nalogo, da kot zagovornik javnega interesa dobimo vsak dan pravzaprav od naročnikov naznanilo, da so se odločili, da bodo šli v postopek s pogajanji brez predhodne objave. To naznanilo morajo naročniki, ki gredo v tak postopek, poslati vsem zagovornikom javnega interesa. To naznanilo je, bom rekla, vsaj za nas, za Računsko sodišče pravzaprav nepomembno in nepotrebno in povzroča zelo veliko administrativno oviro, ker to je samo namera, ki se bo morebiti realizirala, morebiti se ne bo realizirala. Računsko sodišče, njegova osnovna naloga je revizijska pristojnost, izvajanje revizijske pristojnosti. Se pravi, mi lahko samo tekom revizije ugotovimo ali je šlo eno javno naročilo narobe. Se pravi, namera sama nam je lahko samo kot en indic, da bomo potem enkrat kasneje, ko bomo prišli, ko bo javno naročilo že zdavnaj zaključeno, to videli. Mi smo se te naloge nekako poskušali ubraniti, vendar nekako ni šlo. To povem zdaj samo zaradi tega, da bomo mogoče v nadaljevanju, ko se, če bo še kdaj odprt Zakon o javnih naročilih, da boste vedeli, če bomo spet naslovili to tematiko, kaj pomeni, pa da je to ključno administrativno breme in nič drugega.

Med revizijami, ki bi jih v lanskem letu izpostavili, so številne, res so številne. Jaz bi si želela, da bi vam predstavili dve, morebiti dve področji, taka, ki sta zelo pomembna za nas vse tukaj sedeče, tako da bi Mojco Planinšek, mojo namestnico prosila, če bi prevzela besedo, potem pa jo jaz nazaj vzamem, tako.

Hvala lepa.