Hvala za vprašanje. Splošni dogovor je zgodovina. Trenutno imamo uredbo, ki je skladno z lanskoletno spremenjeno zakonodajo trenutno veljavna vsebina nabora zdravstvenih storitev, ki jih financiramo pri izvajalcih. Ko govorite o planskem načrtovanju, v vsakem primeru je in bo potrebno vedno načrtovati, se pravi, financiranje te obstoječe mreže, saj so sredstva omejena. Kakorkoli pa je pa treba pri tem izpostaviti, da Zavod za zdravstveno zavarovanje v skladu s splošnim dogovorom prejšnjih let in tudi sedanjo uredbo in trenutno še veljavnim interventnim zakonom že leta in leta plačuje določene zdravstvene storitve tam, kjer se beležijo daljše čakalne dobe neomejeno. Se pravi, po realizaciji. Nobenih omejitev, planov, nič. Plan je postavljen, ampak plačuje se nad pogodbenim planom. Trenutno tudi na osnovi še veljavnega interventnega zakona. Vse zdravstvene storitve se plačujejo po realizaciji, kar menimo, da ni dobro. Trenutno se ta 15. člen popravlja, dopolnjuje. Dopolnjuje, tako, da bomo zopet fokusirali plačilo po realizaciji samo na določene storitve in dejavnosti, kjer beležimo dolge čakalne dobe. Vendar ob tem jasno izpostavljamo, da učinka ne bomo dosegli dokler ne bomo razčistili kakšne imamo podatke o številu čakajočih in čakalnih dobah. To so podatki, ki se zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje preko E-naročanja. Vemo, da ti podatki niso točni in natančni in dokler bomo dejansko s finančnimi ukrepi želeli rešiti dolge čakalne dobe. Mi pač trdimo, da je pač potrebno v sistem vgraditi ne finančne, organizacijske ukrepe. Kajti organizacija dela pri izvajalcih še dopušča optimizacijo, na osnovi katere bi lahko bili bistveno učinkovitejši, bolj storilni in bolj kakovostni. In te vsebine je potrebno z nekim variabilnim nagrajevanjem nagrajevati, ne pa pavšalno kar vse z različnimi dodatki. Tako samo mogoče za informacijo, ker je ta vsebina trenutno aktualna oziroma bo aktualna v naslednjih dneh.

Kar pa se tiče splošnega dogovora se strinjamo in tudi mi smo vedno zaskrbljeni, ker so se splošni dogovori sprejemali bistveno prepozno. Se pravi, ko smo še imeli splošni dogovor, smo se pogajali s partnerji v zdravstvu in dogovorili elemente tega vsakoletnega splošnega dogovora. Ker je pač bilo interesov veliko, zmožnosti oziroma obseg sredstev pa omejen, je ob koncu vedno v zadnjih letih o naboru vsebin splošnega dogovora odločala Vlada, to se je vedno zamaknilo v sredino ali celo kasneje tekočega leta, kar ni v redu. V vsakem primeru pa želimo, da se, ko govorimo o splošnem dogovoru, ponovno dogovorimo za nek model partnerskega dogovarjanja, se pravi, kjer bi lahko tudi izvajalci in ostali deležniki v zdravstvu prispevali svoje poglede in predloge za splošni dogovor. V vsakem primeru pa mora biti zdravstvena politika, Ministrstvo za zdravje tisti koordinator in regulator, ki bo dejansko povedal, koliko smo s tem BDP in temi sredstvi v določenem obdobju sploh sposobni financirati. Trenutno se dogaja, tudi takrat, ko Vlada v končni fazi odloča o splošnem dogovoru oziroma trenutno uredbi, da se na nek način nesistemsko, nekonsistentno v splošni dogovor uvajajo neke širitve, ki morda sploh niso skladne s potrebami preskrbljenosti v posameznih regijah v Sloveniji. Zato bi želeli - in to je naslednji naš predlog -, da se v sistemu zdravstvenega varstva določi neodvisnega strokovnega upravljavca mreže, ki bo res na osnovi strokovnih kriterijev presodil, kje so potrebe za potrebne širitve, prestrukturiranja in podobno; trenutno tega nimamo.

In samo še odgovor v zvezi z neporočanjem na Ministrstvo za zdravje. Mislim, da je bil to samo en primer, kjer mislim, da se je zgodilo, da pač o enem prestrukturiranju oziroma dodelitvi programa, ki je bil itak sestavni del splošnega dogovora, nismo poročali ministrstvu. Tako tu ne vidim neke velike anomalije in mislim, da s tem ni bila narejena nikakršna škoda.

Hvala.