Hvala lepa predsednik.

Spoštovana kolegica, kolegi, spoštovani odlični gostje, lepo vas pozdravljam!

Gostom se zahvaljujem, da ste se odzvali našemu povabilu.

V Poslanski skupini Nova Slovenija, ko smo videli polletne, polletni primanjkljaj proračuna države, ki v bistvu gre v astronomske številke, smo se v naslednjem trenutku odločili, da zahtevamo sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ.

Torej, kot kažejo prvi podatki Ministrstva za finance je junijski primanjkljaj državnega proračuna znašal 190 milijonov evrov, v prvih šestih mesecih letos pa je primanjkljaj državnega proračuna znašal kar 413 milijonov evrov. Skladno s sprejetim rebalansom proračuna za leto 2023 se načrtuje primanjkljaj v višini 2 tisoč 938 milijonov evrov ali 4,5 % BDP. Gre za tretji najvišji proračunski primanjkljaj v zgodovini države in enega najvišjih proračunskih primanjkljajev med državami članicami Evropske unije. Višji je bil le leta 2013 zaradi bančne sanacije in leta 2020v prvem letu epidemije koronavirusa. Primanjkljaj je leta 2022 dosegel nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov oziroma 2,4 % BDP. Letos bo torej glede na lani višji za tisoč 574 milijonov evrov oziroma 2,2 odstotne točke BDP.

Za financiranje načrtovanega primanjkljaja ter za odplačilo dolga bo potrebna zadolžitev v višini 4 tisoč 166 milijonov evrov oziroma skoraj 4,2 milijardi evrov. Fiskalni svet je junija, torej pretekli mesec izdal redno mesečno informacijo, v kateri ugotavlja državni proračun je imel v prvih petih mesecih primanjkljaj v višini 226 milijonov evrov brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije. Ampak o poročilu Fiskalnega sveta bo gotovo njegov predsednik poročal več, zato ne bom tukaj zgubljal časa. Kolegice in kolegi. Skupni prihodki so bili v prvih petih mesecih letos med letno nižji za 2 % predvsem, zaradi nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, EU sredstev in nedavčnih prihodkov ob znatnem učinku lanskih visokih osnov. Zaskrbljujoč je predvsem medletni padec prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, in sicer slabih 16 odstotkov in EU sredstev za približno 13,5 odstotkov. Kot opozarja Fiskalni svet, so bili prihodki iz naslova EU sredstev pri pripravi proračuna ocenjeni preveč optimistično. Skupni odhodki so bili v prvih petih mesecih letos med letno višji za 2 %. Tako imenovani očiščeni odhodki brez upoštevanja covid odhodkov in učinka ukrepov za blažitev draginje pa so bili višji za 6,6 odstotka. Nerazumljivo je takšna je naša ocena zakaj Vlada z nepremišljenimi ukrepi še dodatno dviguje stroške dela oziroma obdavčitve plač ter z različnimi birokratskimi ovirami zmanjšuje konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja - v mislih imam Zakon o dolgotrajni oskrbi, napovedane spremembe Zakona o delovnih razmerjih, spremembe obračuna bolniških nadomestil v škodo delodajalcev. Vsi ti ukrepi se bodo nedvomno odrazili v poslabšanju slovenskega poslovnega okolja, kar predstavlja tveganja za zmanjšanje gospodarske aktivnosti, nižjo kupno moč prebivalstva ter znižanje prilivov v državni proračun. Za javno finančno stabilnost je ključni pogoj ugodno poslovno okolje, zato od Vlade pričakujemo pripravo ukrepov za okrepitev mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednja dva sklepa. Prvi sklep: »Komisija za nadzor javnih financ priporoča Vladi, da skrbno spremlja rast očiščene javne porabe in ne sprejema ukrepov, ki bi poslabšali strukturni položaj javnih financ.« Drugi sklep: »Komisija za nadzor javnih financ priporoča Vladi, da zaradi padca mednarodne konkurenčnosti Slovenije in padca industrijske proizvodnje pripravi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, na primer uvedba razvojne kapice, razbremenitev stroškov dela, debirokratizacija, strategija delovnih migracij kot temeljnega pogoja za stabilnost slovenskih javnih financ.«

Hvala lepa za vašo pozornost in nadejam se v nadaljevanju konstruktivne razprave.