Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani, spoštovani vabljeni gostje, vsi ostali prisotni, lepo dobro jutro in pozdravljeni na nadaljevanju 17. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ.

To sejo nadaljujemo zaradi prekinitve izpred tedna dni, zaradi tega, ker je bilo pravilno, da imamo tudi ministra za finance pred seboj, da bomo lahko dobili čim bolj točne in natančne podatke. Se pa je v bistvu v tem obdobju še par stvari odvilo, med drugim predlog proračuna sprejet itn., tako da imamo danes veliko časa za diskusijo.

Torej obveščam vas, da ni obvestil o zadržanih niti ne od odsotnih z današnje seje. Tudi nihče ne nadomešča nobenega poslanca na tej seji.

Torej nadaljujemo z obravnavo 1. točke dnevnega reda, in sicer z naslovom Negotovosti na področju slovenskih javnih financ, ki jo obravnavamo na podlagi zahteve Poslanske skupine NSi z dne 11. 9. z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov.

K današnjemu nadaljevanju seje so bili vabljeni vsi, ki so bili prvič vabljeni, in sicer: predstavnik Poslanske skupine NSi, predsednik Vlade dr. Golob, minister za finance Klemen Boštjančič, Matjaž Han (minister za gospodarstvo), gospod Tomaž Smrekar (generalni direktor Statističnega urada), Marijana Bednaš (direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj) in dr. Davorin Kračun, (predsednik Fiskalnega sveta).

Dovolite pa uvodoma res en kratek uvod zakaj današnja seja, potem pa dam besedo naprej ministru. V Novi Sloveniji smo to sejo sprva zahtevali kot 1. točka za…, zaradi visokih, visokih odstopanj pri oceni bruto domačega proizvoda. To se je približno ugotovilo štiri oziroma tri tedne nazaj, je skoraj en mesec nazaj že, in sicer, da smo lani ustvarili za slabi 2 milijardi evrov manj, kot je bila to prvotna ocena. To predstavlja okoli 15 % letošnjega proračuna oziroma 925,5 evra na prebivalca Slovenije. Za nas se zdi to nesprejemljivo. Nesprejemljivo zaradi dveh ključnih razlogov. Eden je zagotovo ta, da dajemo s tem slabe signale bonitetnim hišam, bonitetnim ocenam, krni se tudi Republike Slovenije. Ne zahtevamo nobene odgovornosti od nobenega, ampak na kakšen način bo vlada in na drugi strani omenjeni organ, statistični urad, na kakšen način bodo v bodoče postopali, da se kaj takega ne bo več zgodilo, da se kaj takega ne bo dogajalo in na kakšen način bomo postopali, boste postopali, gospod minister, da se ta napaka popravi? In, kakšno je še vedno naše zaupanje napram bonitetnim hišam? Mi smo dejansko izgubili 2 milijardi evrov. Če gre tukaj za malo denarja, me prosim popravite, ampak gre za ogromne vsote denarja in je brez veze govoriti o odgovornosti. Ja, prav je, da kdo sprejme odgovornost, absolutno. Prav je, da kdo sprejme odgovornost za takšno napako, gospod minister. Ampak ključno pa je, da mi popravimo nastalo situacijo in nastalo škodo, ker take površnosti je Slovenija v zadnjih desetih letih na tem področju zagotovo še ni videla. Tudi vsa pojasnila so po našem mnenju, ki so bila dana v javnosti tudi s strani Statističnega urada zelo pomanjkljiva. Torej, zgolj obstoj krize težko predstavlja pač enostaven izgovor za tako velika odstopanja, kot so bila. Torej, nekako se nam zdi premalo pojasnil na ta del. Tudi različni makroekonomisti, ekonomisti so predstavili kakšen v bistvu negativen vpliv ima omenjena napaka, gospod minister, na fiskalne kazalnike. Se pravi, to stvar v bodoče je pač treba se je takšnim stvarem izogibati, takšnim napakam, zaradi tega, ker enostavno ugotovitev nižje gospodarske rasti absolutno vpliva na položaj Slovenije na kapitalskih trgih v tujini, posebej zdaj zaradi zahtevnih okoliščin v katerih se nahajamo, slabe signale in iz Nemčije in ostalih držav Evropske unije z ohranjanjem gospodarstva vnašajo nove negotovosti. In takšne napake, ki se nam zgodijo za 2 milijardi evrov se pač ne smejo dogajati. Vse to pa, če povzamem, absolutno prinaša nove negotovosti in tveganja za prilive tudi v slovenske javne blagajne.

Druga stvar, gospod minister, v prvih 8 mesecih rast proračunskega primanjkljaja. In sicer 5. 9. je Fiskalni svet objavil informacijo, da je imel državni proračun v prvih 8 mesecih leta 2023 primanjkljaj v višini 735 milijonov evrov. Se pravi, tukaj je primanjkljaj brez upoštevanega učinka odhodkov za blažitev epidemije, kar je 161 milijonov evrov, in ukrepov za blažitev draginje 479 milijonov evrov, je znašal v bistvu 25 milijonov evrov. Realizacija v 8 mesecih potrjuje torej oceno tudi Fiskalnega sveta o tem, kar že dalj časa govorimo, o nerealističnem proračunskem načrtovanju. Zagotovo to lahko predstavlja tudi neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih. Torej, skupni primanjkljaj je bil v letošnjem letu v bistvu za približno 400 oziroma nekaj manj kot 400 milijonov evrov, /nerazumljivo/ saldo brez interventnih ukrepov pa se je v bistvu po lanskem presežku v enakem obdobju poslabšal za celo 563 milijonov evrov. Zakaj to govorim, gospod minister? Enostavno zaradi enega vidika, zaradi tega, ker povsod po Evropi so signali gospodarskega ohlajanja. In ključno je, v kakšni kondiciji Slovenija vstopa v to zahtevno, res zahtevno obdobje. Če pogledamo zdaj tudi podatke iz Nemčije, upad industrijske proizvodnje. Če pogledamo podatke tudi slovenskih podjetij je ključno, na kakšen način se bomo mi spopadali oziroma se pripravili na to gospodarsko ohlajanje. Jaz si želim da bi bila ta zgodba oziroma to obdobje čim manj pereče, niti najmanj podobno takšnemu kot je bilo pred 15 leti pri načrtovanju. Še ena stvar nam v Novi Sloveniji, glejte, še vedno ni jasno, ogromno denarja pač se daje, absolutno je to prav v poplave, v poplavno obnovo, s tem, da tako to delamo, tako nekam čez palec, iz 500 milijonov evrov smo včeraj prišli na 9,9 milijarde evrov. Nekje sem prebral v enem časopisu, da ta cena, stroški po poplavne obnove rastejo tako kot bitcoini v tistih najboljših časih, ne vem, če bodo tudi padali tako kot bitcoin v slabših časih, ampak tako se tako se ne dela.

Bi pa tukaj radi izpostavili še proračunske rezerve, ki so pri zagotavljanju sredstev za po poplavno obnovo in spet smo tukaj pri iztisnitvi malih delničarjev, 185 milijonov evrov namenjamo še vedno iz proračuna za male delničarje v elektro distribucijskih podjetjih. Jaz, če želite vam lahko naštejem kdo so ti ljudje, ki bi ta denar prejel, pa javnost ne bo bila ravno najbrž zadovoljna. In zdaj boste rekli: "Bil sem minister, to je bilo treba napraviti na podlagi odločitve Računskega sodišča." Tudi mi smo imeli na seji Vlade to diskusijo glede EDP. In po mojem mnenju ta trenutek ni pravi čas, da se to naredi. Imamo tudi druge možnosti, kot, se pravi, da jih na ta način iztisnemo, se pravi z državnim proračunom, s sredstvi in sicer z enostavno dokapitalizacijo, veliko bolj enostavna stvar, pa bi videli koliko njih bi vložilo sredstva v same podjetja, v katerih so v bistvu lastniki.

Nadalje, če grem naprej, nove davčne obremenitve. Zagotovo včerajšnja novica, minister, ni pozitivno vplivala na gospodarsko klimo v Republiki Sloveniji. Novi davki, davek v obliki solidarnostnega prispevka, novi zdravstveni davki nas enostavno potiskajo tja, da se zdi, da gospodarstvo ne zmore več. Prej sem govoril o gospodarskem ohlajanju. Mene pa enostavno zanima, do kdaj še lahko to gospodarstvo v Republiki Sloveniji zdrži takšne pritiske.

Zdaj davek na dohodek pravnih oseb in ta napoved, ki smo jo lahko prebrali v medijih, v medijih, jaz upam, da se to ne bo uresničilo, ker to isto gospodarstvo napram gospodarstvu v tujini, v naši soseščini, na primer na Hrvaškem davke znižujejo. Glejte, to gospodarstvo bo enostavno reklo: "Mi bomo ustvarili delovna mesta nekje drugje, mi bomo odprli podjetja nekje drugje,." Slovenija je v osrčju Evrope in odpreti poštni nabiralnik ali pa podjetje nekje drugje je to zelo enostavna stvar. Jaz razumem, da rabimo sredstva za po poplavno obnovo, ampak na eni strani pa sploh ne vemo kakšni so stroški te poplavne obnove. Se pravi, tako čez palec računamo, brez da bi vedeli kakšne prilive potrebujemo za po poplavno obnovo.

Ne bom govoril o dodatni obdavčitvi bank, zaradi tega, ker o tem je bilo v preteklosti že veliko, že veliko tudi izrečenega javno, ampak absolutno te napovedi, ki so bile pa v zadnjih dneh dane ali pa ne napovedi, medijski zapisi, gospod minister, jaz bi želel, da bi jih danes vi demantirali, zaradi tega, ker ne vem kako se gibamo v katerih krogih, ampak v Novi Sloveniji smo veliko z gospodarstvom, s tistimi, ki zaposlujejo in jih je enostavno strah tovrstnih ad hoc odločitev, ki pomenijo nepredvidljivo poslovno okolje. Eno je, če je nekdo direktor državne firme, ker vedno poskrbi država lahko za to državno firmo, drugo pa je, če ti tekmuješ drugače na trgu in se non stop bori z zapletenimi razmerami.

Pri novih davkih. Bi želeli res odgovor, draga Vlada, o tem do kolikšne mere se bo še zavijalo vrat slovenskemu gospodarstvu.

Želimo izpostaviti še inflacijo in na to, da bi danes, minister, potrebovali približno odgovor na kakšen način se boste v naslednjih treh mesecih spopadli z rastjo življenjskih potrebščin. Inflacija je 7,5 %, zrasli smo za skoraj za 2 % točki se pravi na letni ravni. Napram primerjavam z ostalimi državami članicami Evropske unije je Slovenija v bistvu v vrhu življenjski stroški, stroški rastejo, ljudje živijo vedno slabše. In tukaj gre zaradi tega, da je treba predstaviti način na kakšen način se bomo pač brzdali z inflacijo, ker na drugi strani ne bomo vzdržali, ne boste mogli vzdržati niti pritiska sindikatov po usklajevanju plač s samo inflacijo. Jaz verjamem, da se na ta način rešuje inflacija, se pravi da ti dviguješ plače vzporedno z rastjo inflacije, se pravi, da se je ne bo dalo brez bolečine rešiti, ampak enostavno privije na eni strani in gospodarstvo na drugi strani s to inflacijo dolgoročno je to nevzdržno.

Glede inflacije bi radi povedali še to, da, če ne bomo uskladili se pravi inflacijo z, se pravi plače z inflacijo, bo poleg vseh problemov in odprtih front, ki se jih ima že tako s sindikati, odprl v bistvu še ta fronta in oteženo bo delo ne samo Vlade, ampak tudi parlamenta, pa vseh ostalih struktur v državi, ki je že tako oteženo, vsaj po zadnjem tednu sodeč je ta kaos vedno bolj na obzorju. Torej, zaradi tega je pomembno tudi, se pravi, brzdanje inflacije, se pravi, z več vidikov. Prvič, absolutno zaradi tega, ker ljudje živijo na ta način vedno slabše, ne povečujejo pa se jim vzporedno plače. Tudi različne napovedi različnih ministrov, po usklajevanju pokojnin z določenih, mislim, da 8,5 odstotnih točk, dvig pokojnin, ja, mi to podpiramo. Samo na pleča česa gre? To se pravi, že spet tistega gospodarstva, ki trpi zaradi vseevropskega gospodarskega ohlajanja. Se pravi minister, tukaj sem bil, ko smo bili čim bolj kratki in jedrnati, potrebujemo seveda vaše odgovore na te tri ključne točke.

Začel pa bi s tisto temo, pa mislim, da tukaj imate še najmanj vi zraven, in sicer fel v višini 2 milijard evrov pri izračunu bruto domačega proizvoda. Najlepša hvala.

Minister, beseda je vaša.