Ja, najlepša hvala.

Zdaj, če je ta debata tukaj danes namenjena temu, da obrnemo smer države, ki je že trdno zabetonirana v nekih strateških dokumentih, razumem te razprave, vendar pa to zagotovo se ne dotika osnutka zakona, o katerem danes teče debata. Naj povem, naj spomnim, no, da smo že nekaj časa nazaj na nacionalni ravni sprejeli strateške dokumente, ki nedvomno peljejo Slovenijo v pot razogljičenja. Zadnji tak je bil sprejet 13. julija 2021 prav v tej stavbi, torej v Državnem zboru, to je podnebna strategija, dolgoročna podnebna strategija, ki nedvoumno narekuje opuščanje rabe fosilnih goriv in nedvoumno narekuje popolno razogljičenje najkasneje v 30 letih. Če so danes na mizi pobude, da se to spremeni, seveda razumem, ampak bi, kar se našega zakona tiče, to s tem ni povezano. NEPN je tudi v pripravi, tam ponovno res je možnost, da ga predstavimo v tem hramu demokracije. Kakšne so obveznosti po sektorjih, po ciljih, po, to je določeno v drugih energetskih zakonih, to je določeno v Nacionalnem energetskem podnebnem načrtu, ki je že sprejet, recimo, že tri leta imamo cilj, da bomo do leta 2030 dosegli vsaj dve tretjini rabe energije v stavbah iz OVE, tako da to so že določeni cilji, že sprejeti na nacionalni ravni, določeni so v nekaterih drugih zakonih, to ta zakon ne ureja. Če jih želimo odpreti oziroma o njih debatirati, je to seveda dobrodošlo, da naredimo v sklopu priprave prenove Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Ponovno poudarjam, zakon, ki je danes na mizi, ki še niti ni prišel skozi strokovno medresorsko in medresorsko usklajevanje, je bil dvakrat v javni obravnavi. Ta prvič, ko je bil v javni obravnavi, je bil za več kot 6 tednov v javni obravnavi. V 95 % gre člen, gre za člene, ki so že v veljavnem zakonu. Zavračamo torej očitke, da ni bilo dovolj časa, da ni ustrezno bilo v javnosti skomunicirano. Skratka, če bi se seznanili, pa še, ne, ponovno poudarjam, če zakon, več kot pol zakona ureja pristojnosti energetskega regulatorja, noter so določbe o upravljanju kapitalskih naložb Vlade, o stečaju, o stavki, o transportu ogljikovega dioksida, to so določbe, ki so sestavni del zakona. Verjamem, da mogoče ime mede in smo tudi pripravljeni na ministrstvu razmisliti o tem, da mogoče ime zakona spremenimo, tudi to ni težava, z veseljem to naredimo, je pa res pomembno ločiti razpravo oziroma vsebine, ki jih zakon ureja, od te, od vsebin, ki so urejene nekje drugje ali pa bodo urejene nekje drugje. Res se mi zdi tudi nesmiselno ustvarjati ta nepotreben konflikt med sončnimi paneli pa med jedrsko energijo, to je res popolnoma nepotrebno. Vsak energetski strokovnjak ve, da bomo energetsko oskrbo v tej državi skupaj zložili skozi mozaik virov, skozi mozaik ukrepov in da bo to postopoma šlo in da to ni, nič ne bo čez noč in gre za tehnološki razvoj, ki se ga tudi pričakuje. Tako da mislim, da je popolnoma nepotrebna ta razprava danes, ali, ali bo Slovenija kupovala kitajske panele, ali se bo Kitajska razogljičila ali ne, pač mi smo vezani in dolžni spoštovati naše strateške dokumente, naše strateške nacionalne odločitve in mi smo tudi dolžni razumeti, da energetska politika Republike Slovenije ni črno-bela odločitev med tem ali bomo imeli sončne panele pa jedrsko elektrarno ali dve, ne, ampak je nekaj popolnoma drugega. In to je res, res nepotrebno, da se sploh kregamo o tem, ali, ali bomo imeli sončne panele ali ne.

Kakšna bo cena električne energije? Ja, ne vem, jaz bi mogoče postavila pa nekaterim razpravljavcem vprašanje nazaj: kakšna je pa cena podnebno kaotičnega sveta? Danes, včeraj mislim, da je zaokrožila številka, samo ena ujma nas bo stala praktično to kot en celoletni proračun države. Če bi bili kot človeštvo dovolj pametni 10 let nazaj, da bi pametne odločitve sprejemali, mogoče danes ne bi bili v tej situaciji. Tako, da razpravljati na tak način res je nepotrebno poenostavljanje. In kar se tiče sploh prihodnje energetske politike, ne samo Slovenije ampak tudi Evrope in tudi sveta, mislim, da je, smer je zelo jasna. In tudi, če danes Kitajska še odpira termoelektrarne ali pa gradi nove termoelektrarne, je zelo jasen tudi trend Kitajske na področju razogljičenja in kako, kako to tam poteka in kako hitri so in kaj delajo. Tako da, ne vem, kaj je pol alternativa. Da se pač enostavno spremeni dolgoročna podnebna strategija Republike Slovenije in reče, ne, Slovenija se ne bo razogljičila. Tukaj pač, ne vem, lahko izbiramo verjetno med temi, temi stvarmi.

Najlepša hvala.