Lep pozdrav, moje ime je Damjan Zajc. Predstavljam Inženirsko zbornico Slovenije, drugače sem pa projektant stavbnih strojnih sistemov, predvsem se ukvarjam z ogrevanjem, hlajenjem, prezračevanjem in klimatizacijo in prihajam iz podjetja IB.

Mi smo na ministrstvo iz Inženirske zbornice Slovenije poslali en dopis. Imeli smo, kot je omenil že gospod poslanec iz SDS, izredno malo časa, tako da je ta zadeva, bi mi še boljše pripravili ta dokument, vendar kot sem povedal, ni bilo časa.

Kar je največji problem, bi se jaz mogoče osredotočil na točko člen 21, se pravi Prednostna raba energijskih virov in energentov. V tretjem odstavku se govori o prednostni rabi, se pravi, na prvem mestu je praktično vedno sončno obsevanje. Naj povem, kot strokovnjak za energetiko, se pravi, za projektiranje sistemov lahko rečem, da je prednostna raba sončnega obsevanja praktično neživljenjska in tudi netehnična, ker jo lahko uporabljamo samo kot vir, spremljevalni vir energije in da je to na prvem mestu, je tako, kot bi skočili v prazni bazen, ne na noge, ampak na glavo. Se pravi, v tem delu je treba to praktično zadevo čisto obrniti. In tudi recimo daljinska energija, kjer imamo v Sloveniji, ta sistem zelo razvit, Ljubljana, Maribor, se ti sistemi postavljajo praktično na zadnje ali pa predzadnje mesto. Tako da s sončnim obsevanjem je lahko samo kot spremljevalni vir, ne pa kot glavni vir energije. To je kritika na ta zakon.

Potem, recimo peti odstavek pri graditvi novih stanovanjskih stavb, projektiranje in gradnja kotlov na zemeljski plin in utekočinjen naftni plin nista dovoljena. To bi rekel iz tehničnega vidika, da bomo vse gradili na toplotne črpalke. Bomo prvič preobremenili elektro omrežje. Drugo je pa problem pri toplotnih črpalkah tudi, da delujejo na nižjem temperaturnem gradientu - jaz se tu v kakšne hude strokovne debate ne bom spuščal -, ampak samo povem, da če bomo šli vse v te zadeve, tudi velike enote, bodo sistemi tako predimenzionirani v smislu večji bodo cevovodi, večji ventili in večji vsi spremljevalni sistemi. Zdaj, da te sisteme proizvedemo, stopimo jeklo, porabimo energijo, tako da bo tudi s tega stališča večja poraba. Tako da kar se tiče, da bi črtali kotle ali tudi na kotle biomase, praktično ne pride v poštev in moramo to spremeniti ali pa praktično popolnoma črtati. Zdaj, gospa sekretarka, če se ne motim, gospa Tina Sršen je omenila tudi kotle na trdna goriva. Glede trdnih delcev naj povem, da ta novi kotli v bistvu delujejo na uplinjanje, praktično je teh trdnih delcev že bistveno, bistveno manj, tako da s tega stališča to ni taka težava.

Naj bi samo omenil, recimo, ko se danes tako ukvarjamo s to elektro mobilnostjo. Vsi ti elektro avtomobili, se pravi, priključni elektro mobili, so približno 300 do 400 kg težji od zdajšnjih avtomobilov na fosilno gorivo. Kot je zadnjič omenil tudi profesor iz strojne fakultete, ki se ukvarja z motorji z notranjim izgorevanjem in s to mobilnostjo, profesor Katrašnik je rekel, da največ trdnih delcev ne gre iz izpuha, ampak iz gum, tako da o tem se sploh ne pogovarjamo. Se pravi, če imamo mi težje avtomobile, bomo imeli več tudi trdnih delcev od gum.

Zdaj pa podeljevanje koncesij glede plinskega omrežja. Mi, jaz osebno in tudi kot moja stroka vidimo, tule je problem tudi v deregulaciji plinskega sektorja, to je izredno nevarna stvar. Kako bo z varnostjo pa in z obratovanjem, o tem ni napisanega nič kaj pretirano veliko?

Zdaj, za konec bi mogoče omenil 7. členu je omenjeno tudi načelo stroškovne učinkovitosti, se pravi stroškovna optimalnost. Zdaj, če bomo šli mi v to zadevo te sisteme graditi, je dejstvo, da bodo mnogo, mnogo dražji, kot pa sistemi, ki smo jih do zdaj razvili in niso dobro razviti, bomo praktično povozili načelo stroškovne optimalnosti. Se pravi, če bomo šli v to smer 7. členu pač ne bomo zadostili.

Zdaj mogoče dve besedi tudi, je tudi gospa Tina Sršen omenila, da bo zakon, da se ji očita, da zakon bo dvignil cene energije, da zakon bo dvignil cene energije. Zakon ne bo dvignil cene energije. Vendar, če bomo šli v gradnjo fotoantaičnih panelov in ko se bodo te priključne moči povečevale se bo seveda cena elektrike močno dvignila. Lep primer vidimo zdaj v Nemčiji, kjer so praktično bili že, mislim da ene trikrat lansko leto, pa še nekajkrat v prejšnjih letih praktično v blackoutu. Kdo jih je reševal? Reševali sta jih Francija in Poljska. Poljska s s fosilnimi termoelektrarnami, pa Francija s svojimi jedrskimi. Kaj bi se zgodilo, če Nemčija ne bi imela energetsko močnih držav okrog sebe, ker bi prišlo do blackouta? Zdaj to zgodbo sestaviti nazaj traja kar nekaj časa. V Sloveniji smo to doživeli leta, mislim da, ali 1971, ampak takrat je druga zgodba. Je razpadel sistem in so bile hude hude težave. Tako da fotovoltaika je glavobol in bom rekel, da se kar strinjam z gospodom poslancem, ker je rekel, da bo problem ta, da bo proizvodnja zdaj na Kitajskem. Ker vsi te surovine, od redkih zemljin, tudi za elektromobilnost se proizvajajo na Kitajskem. Tako da na ta način se bo Evropa šla tudi v deindustrializacijo. Zaenkrat je to z moje strani vse. Hvala lepa za besedo.