Tako. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor. Sem prijavljen preko Skupnosti občin Slovenije.

Rad bi povedal to, da sem še toliko star, da prihajam iz obdobja, ko je v mestu Maribor se v glavnem toplotno ogrevalo na premog. Vemo, kakšna je bila kakovost zraka. Mesto Maribor se je razvilo industrijsko, predvsem zaradi elektrike iz elektrarne hidroelektrarne Fala, zato je tudi v Mariboru ta, bom rekel, industrija tudi zrasla in se je razvila. No, kasneje pa je predvsem za proizvodnjo toplote se zgodilo to predvsem zaradi izboljšanja kakovosti zraka v mestu, kjer imamo čudovite rezultate, da smo pa 75 % odvisni od zemeljskega plina ta trenutek. Ta zakon nas bega, pravzaprav nam povzroča kar precej preglavic, strahov. Danes smo slišali, da s potekom koncesije, ki v Mariboru za, ki je bila podeljena v mariborski plinarni, poteče leta 2027, da bomo imeli mi takrat omrežje amortizirano. S tem se jaz ne bi strinjal, zaradi tega, ker amortizacija je odvisna od leta izgradnje in mi dograjujemo, izgrajujemo, obnavljamo, vlagamo v plinovodno omrežje neprestano, mislim, da tudi država še dograjuje plinovodna omrežja, tudi danes. Potem, kot vemo, bi morali zmanjšati porabo plina 15, % tega v Sloveniji nismo zmogli, mislim, da smo nekje na 13,7 res bili, pa me zanima, če je tu v bodoče tudi upoštevana priključitev nove ljubljanske plinske parne turbine, ki bo verjetno to proizvodnjo plina v Sloveniji še povečala? In seveda se nam tu pojavlja kar veliko vprašanj, predvsem skrbi nas ta časovnica oziroma prekratko obdobje prilagajanja in predlagamo podaljšanje tega obdobja. Ta zakon nam povzroča nevarnost za samooskrbno toploto. Mi ne vemo na kakšen način bomo lahko tako hitro v tako kratkem času se prestrukturirali, predvsem glede na to, da je vsesplošno znano, da smo kot občina zelo podfinancirani in da komaj krpamo, bom rekel, proračunsko leto eno z drugim. Povzroča tudi zmedo pri ljudeh, se pravi, glede same gradnje plinskih kotlov. Pravzaprav je ta predlog zakona na nek način že naredil precej revolucije. Mi se strinjamo s potjo, ki je tukaj zastavljena, mogoče s samim načinom poteka, pa časovnico pač ne. Nas zanima tudi, kaj bo s samimi omrežji, plinovodnimi, verjetno jih ne moremo pustiti kar tako v zemlji ali bodo le ti lahko uporabljeni za bio metan ali vodik? Kaj je s prenosnimi plinovodi? Mi se danes srečujemo z velikimi zahtevami pri vsaki gradnji infrastrukture, državne, cestne, ko prečkamo kakršen koli prenosni plinovod. Vsekakor nas je tudi strah nekako energetske revščine in podražitve zaradi tega prehoda, Zanima nas tudi kako bo s problemom hrupa v strnjenih naseljih, če bodo množično ljudje prihajali na toplotne črpalke? Potem moram povedati, da tudi še danes ljudje plačujejo glede na skupnosti stanovanj, ki so pred letom, dveh menjali plinske kotle, se pravi, še bodo dolgo, dolgo let odplačevali te plinske kotle. Za plin, pomeni seveda to konec neke dejavnosti, ki je v našem mestu, bom rekel, več kot 50 let. Vsekakor bo to imelo velik vpliv na industrijo. Ali se bo lahko in industrijska cona ima najvišja, naša največja industrijska cona je tam tako hitro preoblikovala? Mi bi bili zelo zadovoljni, če bi recimo namesto tega lahko dobili elektriko iz elektrarne Mariborski otok in Melje, se pravi, kjer imamo dve hidroelektrarni v samem mestu. Ta trenutek imamo bilanco porabe in proizvodnje elektrike v mestni občini Maribor skoraj izenačeno, kar je, če bi zgradili še kakšne večje sončne elektrarne, za kar imamo možnost, na zaprtih deponijah odpadkov zelo veliko možnost, se pravi, če bi lahko ta koncept, to energetsko bilanco proizvodnje elektrike v mestu izkoristili, pa je žal ta trenutek ne moremo, bi seveda Maribor lahko bil res en vzor zelenega prehoda? Mi mislimo, da je ukinitev koncesij za plin 2030 skorajda neizvedljiv in prosimo, da se podajo daljša obdobja oziroma alternativni ukrepi. Se pravi ali bo pri tako kratkem prehodu zagotovljena energetska varnost ljudi? Prepričani smo, da zakon potrebuje širši konsenz kot ga trenutno ima.

Toliko z moje strani, hvala lepa.