Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Hvala za priložnost, da vam lahko z ekipo tukaj predstavimo osnutek Zakona o energetski politiki. Gre namreč za zadnji zakon po vrsti oziroma po delitvi Energetskega zakona EZ-1 na 6 področnih zakonov in s sprejetjem le-tega bi zaključili proces, ki smo ga v Sloveniji začeli leta 2018. Predlog zakona je sicer šel že v več tedensko, torej več kot 6 tednov trajajočo daljšo javno obravnavo že poleti 2021, a je lani energetska kriza preusmerila pozornost na druge, bolj nujne ukrepe za zaščito Slovenije in njenih državljanov. Zato se je pač proces njegovega sprejemanja lani nekako začasno zaustavil, smo se pa k njemu na ministrstvu vrnili letos. Po mojem spominu je prvič, da se nek energetski zakon obravnava v Državnem zboru, preden je sploh zaključil strokovno in medresorsko usklajevanje, preden bi se do njega sploh lahko opredelila Vlada ali koalicija. Zato danes tukaj pred vami ne bom mogla predstavljati drugega kot stališče ministrstva, za kar seveda že vnaprej opozarjam, da to ni nujno končno stališče, ki ga bo zagovarjala tudi Vlada. Določena vprašanja na ministrstvu pristojne službe še strokovno preučujejo in usklajujejo, zato tudi ni nujno, da bomo danes imeli vse strokovne odgovore, zagotovo pa boste imeli poslanci v času zakonodajnega postopka veliko priložnosti in možnosti zakon izboljšati, spremeniti, a kot rečeno, končni predlog, ki ga bo obravnavala Vlada, sploh še ni znan. Se pa zahvaljujemo za to priložnost, prvič, zato, ker to kaže res na to, kako zelo se je svet spremenil. Očitno vsi čutimo danes podnebne spremembe in čutimo potrebo po ukrepanju in prav tako se vsi očitno zavedamo, kako pomembna je oskrba s čisto energijo. In to kaže na to, zakaj smo danes tukaj. Ta drug razlog, za katerega se zahvaljujemo tudi za vabilo, je, ker danes lahko tukaj zavrnemo zavajanja oziroma ovržemo zavajanja, ki se pojavljajo v javnosti in tudi odgovorimo na vsa vprašanja.

Naj najprej začnem z zelo jasno jasnim zanikanjem in trditvijo, da je popolno in čisto zavajanje trditev, da bo ta zakon dvignil cene električne energije. Nato naj nadaljujem z naslednjim najbolj pogostim zavajanjem, ki se zadnje čase pojavlja v javnosti. ZEP, torej osnutek Zakona o energetski politiki v osnovi ne prinaša novih sistemskih določb, ni nek nov sistemski zakon. V 95, % gre za člene, ki so že v veljavnem zakonu, le izboljšujejo se, nadgrajujejo se, odpravljajo se napake, modernizira se pravni okvir, usklajuje se z zadnjimi spremembami na EU ravni. Zares novih določb je res le peščica, zato se mi pri ministrstvu pri drugi, torej ponovljeni javni obravnavi tega osnutka zakona ni imelo težave odločiti se za skrajšanje na 17 dni. Nikakor ni dvoma, da je člen o prednostni rabi energije vsebinsko vsekakor neka nova določba, ki je pa sicer v nerazdelani obliki prisoten že v veljavnem zakonu EZ-1 od leta 2014, praksa pa je pokazala, da je premalo pravno razdelan oziroma podnormiran, zato je na terenu prihajalo do z njim neskladnih rešitev. Ministrstvo je prepoznalo potrebo torej že leta 2021 na strokovni ravni, da bolj razdela ta člen, ki je, ponavljam, prisoten že od leta 2014, in tak bolj razdelan člen tudi vključilo v osnutek zakona, ki je že bil dan poslan v javno obravnavo 21. 7. 2021. Za ponovno javno obravnavo letos je bil člen še nekoliko dodelan, tudi upoštevajoč pripombe, ki smo jih prejeli iz prve javne obravnave, hkrati pa se ne morejo zanikati geostrateške okoliščine, ki so se nam vmes zgodile in tudi temu ustrezno je bil člen prilagojen in tudi Slovenija se mora temu prilagoditi. Naj spomnim, na fosilnih gorivih smo popolnoma uvozno odvisni, smo popolnoma izpostavljeni velikim strateškim igralcem na globalnih trgih in zelo drago nas stanejo tako v denarju kot v zdravju kot v okoljski škodi. Lani v tem času nismo niti vedeli ali bomo sploh imeli plin za ogrevanje, zato nekoliko preseneča, presenečajo pozivi, da se njegova raba naj širi oziroma naj se njegova raba ne zajezi. A osnutek zakona kljub vsemu ni šel tako daleč, da bi prepovedal rabo zemeljskega plina, kot se to zelo narobe poroča in tudi predlagatelj tega sklica to trdi v svojem pozivu. Zakon je le rekel, da se pri novih, to je pri stanovanjskih stavbah, novih stanovanjskih stavbah plin več ne projektira in vgrajuje, prav tako naj se ne širi oziroma podeljujejo nove plinske koncesije. Za tiste koncesije, ki se kmalu iztečejo. To pomeni, da je gradnja omrežja že popolnoma zamortizirana in se tudi lahko razmišlja o novih investicijah, pa se z zakonom določi neko prehodno obdobje, da se najde ustrezne rešitve za prehod na nizkoogljične vire. Seveda kakšno je to prehodno obdobje, je stvar javne razprave, tudi za to je bil zakon dan v javno obravnavo. Pravica odklopa od distribucije zemeljskega plina ali distribucije toplote, ki ni energetsko učinkovita, je odjemalcem tako in tako že danes omogočena po veljavni zakonodaji, ki je bila sprejeta leta 2021, ta druga v letu 2022, določba v ZEP-u pa le še dodatno to ureja na sistemski način. Da bi se plin prenehal uporabljati za ogrevanje novih stanovanjskih stavb tako ne more biti presenečenje. O tem se pogovarjamo že nekaj časa in tudi prvič je ministrstvo dalo v javno obravnavo tak predlog, že leta 2021 o pripravi enega drugega predloga zakona, vendar je bila kasneje sprejeta odločitev, da se prepove le projektiranje in vgradnja kotla na kurilno olje, mazut in premog. Danes, ko vemo kako smo ranljivi pri cenovni volatilnosti, kako smo ranljivi pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom, ko vemo, da bo tudi za ogrevanje na zemeljski plin potrebno kupovati emisijske kupone, ko vemo, da moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ne jih povečevati, bi bilo neresno in neodgovorno od katerekoli stroke ali katerekoli politike, da se o tej temi ne pogovarjamo. Prav tako vemo, da ne dosegamo ciljev za zmanjšanje rabe zemeljskega plina torej, -15 % glede na zadnjih pet let, ta obveznost za Slovenijo še vedno velja. Zato je potrebno zaščititi ljudi, ki so najbolj ranljivi v tem pogledu in jih pravočasno seznaniti s tem, kaj se bo dogajalo v naslednjem desetletju in jim tudi omogočiti ustrezne alternative. Prav tako vemo, da plin rabimo v industrijskih procesih, kjer je bistveno težje nadomeščati oziroma na voljo niso takšne alternative, kot so pri ogrevanju stavb. Prav tako je tudi to neločljivo povezano s številnimi spodbudami, ki jih ima že danes država, ki ljudi spodbuja, da opustijo rabo fosilnih goriv. Subvencije so na voljo tako na Eko skladu za distributerje, ki se odločajo. Za nove investicije subvencije podeljuje samo ministrstvo, in še: Ta mesec bomo odprli tudi nov razpis na Borzenu, ki bo omogočil investicije v sektor ogrevanja tudi podjetjem. Glede rabe trdnih goriv v strnjenih naseljih je sicer bolj kot energetski problem onesnaženja s PM delci. Mislim, da ni osebe v tej sobi, ki se tega problema ne bi zavedala, zato je prav, da se omeji raba lesne biomase v strnjenih naseljih, če gre za osnovni sistem ogrevanja ne za dogrevanje. Ponovno, določba se nanaša le na nove ali energetsko prenovljene eno ali dvostanovanjske stavbe, govorimo o prepovedi projektiranja in vgradnje v nove sisteme. V strnjenih naseljih, so že danes na voljo sprejemljive alternative, ki ne predstavljajo takšnega bremena za javno zdravje. Če je daljinsko ogrevanje, se spodbuja priklop in na to so toplotne črpalke. Nove stavbe, če so zgrajene v skladu s pravili, tako ali tako so praktično nič energijske in za ogrevanje ne bi smele porabiti veliko energije. Kakšen bo končni člen o prioritetni rabi po končanem strokovnem in medresorskem usklajevanju, je ta trenutek težko reči, bo pa zagotovo spremenjen, dodelan, izboljšan. V javni obravnavi smo dobili veliko pripomb, večinoma konstruktivnih in te bomo v največji možni meri vsekakor upoštevali. Temu je tudi namenjena javna obravnava.

Drugi najbolj pogosti očitek, ki se pojavlja, je, da jedrska energija v zakonu ni prepoznana. Ministrstvo odgovarja, da tudi ta očitek ni korekten. Zakon uporablja besedo oziroma terminologijo nizkoogljičen in v strokovnih krogih ni nobenega dvoma, da ta termin vključuje jedrsko energijo. Jedrska je tako vključena med načela energetske politike, med naloge ministrstva in med energetsko infrastrukturo. Bomo pa seveda upoštevali predloge, ki smo jih prejeli in besedo nizkoogljičen zamenjali z jedrskim vodikom. Med prioritetno rabo energije jedrske seveda ni smiselno vključevati. Člen namreč govori o tem, da kakšna prioritetna raba energetskih virov in energentov se mora upoštevati na ravni lokalne skupnosti, ko določa potrebe za ogrevanje stavb na svojem območju, torej na območju občine. To nedvoumno in jasno izhaja iz samega člena, iz prvega odstavka in vabim vse, da ga preberemo. Ogrevanje iz odvečne, odvečne toplote obstoječe jedrske elektrarne tako v 211 slovenskih občinah ni mogoče, če je pa mogoče v Mestni občini Krško, bomo na ministrstvu se, še preučili. A preden to obveznost vključimo, torej obveznost, ki bo zavezala občino Krško, da se ogreva iz odvečne toplote iz NEK, preden to obveznost vključimo v zakon, želimo res nedvoumno in jasno to preveriti tako z NEK kot z občino, da je kaj takega sploh izvedljivo. Prav tako jedrske energije ne moremo vključiti v člene, ki urejajo pristojnosti energetskega regulata, kar je mimogrede polovica materialnih členov tega zakona. Ne moremo je tudi ne vključiti v poglavje o transportu ogljikovega dioksida niti v poglavje o upravljanju kapitalskih naložb v pristojnosti Vlade, prav tako je ne moremo vključiti v poglavje o stečajnih določbah niti v poglavje, ki ureja črpanje evropskih sredstev, ki so namenjeni pravičnemu prehodu pri opuščanju premoga ali modernizaciji, saj ti evropski skladi pač eksplicitno ne dovoljujejo trošenja nepovratnih sredstev Evropske unije za jedrsko energijo. Je pa tako in tako časovni pritisk na Sloveniji, da ta sredstva počrpa v naslednjih nekaj letih. Poudarjam, jedrska je vključena v zakon, bomo terminologijo seveda ustrezno prilagodili iz nizkoogljičnega v jedrsko in vodik. Je pa na tem mestu, da opozorim, da samo jedrsko energijo obravnavajo vsaj trije drugi zakoni. Prvi zakon je ZVISJV, ki obravnava jedrsko energijo z vidika jedrske varnosti. Drugi zakon, ki ureja upravljanje naše jedrske elektrarne, je zakon o ratifikaciji meddržavne pogodbe. Tretji zakon, ki ureja trgovanje z električno energijo, ki je proizvedena v slovenski polovici Jedrske elektrarne Krško, je urejeno po Zakonu o oskrbi z električno energijo. JEK 2 pa sem, verjamem, da se strinjamo, da bi tako kot TEŠ in hidroelektrarne tako ali tako zaslužil svoj ločen zakon. Zakon torej seveda zajame eno široko paleto interesov in pripomb, ki jih je ministrstvo dobilo, je seveda veliko, te zdaj preučujemo. Ko bodo oblikovane nove strokovne rešitve v osnutku zakona, bomo prestali še medresorsko usklajevanje, nato sledi še obravnava na Vladi in temu seveda bo sledila parlamentarna procedura. Kakšna bo energetska politika v prihodnje, v veliki meri ne bo določal le en zakon pač pa cela paleta zakonov, pa ne samo energetskih, tako evropskih kot nacionalnih. Smer in cilje si bomo pa začrtali v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in tukaj ponovno izkazujemo pripravljenost ministrstev, da skupaj s konzorcijem desetih strokovnih inštitucij v Republiki Sloveniji predstavi odboru, kakšen je zadnji osnutek ... Na samo realizacijo naših ciljev bodo pa seveda v prihodnje vplivali številni širši zunanji dejavniki.

Bom zaključila, hvala.