Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.
Spoštovani vsi prisotni! Kar je najbolj očitno iz Predloga proračuna Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Ministrstva za infrastrukturo, je občutno zmanjšanje proračunskih sredstev pod postavko integriran sistem javnega potniškega prometa, JPP. Ta postavka je do vključno letos spadala pod Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcijo za infrastrukturo. Letos je bilo na tej postavki realiziranih 241 milijonov evrov, za prihodnje leto pa je bilo predvidenih 230 milijonov evrov. S predlogom rebalansa se predviden obseg sredstev za integriran sistem JPP znižuje na 189 milijonov evrov, torej imamo tu 41 milijonov manj kot je bilo predvideno in 50 milijonov manj kot je bila realizacija v letu 2023. V letu 2025 je predvidenih 191 milijonov evrov ali približno enako kot za leto 2024, je pa vprašanje, koliko se bo to še porezalo čez eno leto, ko se bo sprejemal rebalans za leto 2025. Takšni rezi bi bili še sprejemljivi, če bi bil naš javni potniški promet v resnici že v celoti integriran, medsebojno povezan, če bi imeli taktne vozne rede in optimalne model splite, se pravi, modalne deleže, ampak žal nimamo nič od tega. Tudi bi bili takšni rezi še sprejemljivi, če ne bi bil prometni sektor eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, obenem pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. In če Slovenija na tem področju ne bi odstopala od povprečja Evropske unije, kjer so emisije iz prometa na ravni približno četrtine, v Sloveniji pa približno tretjine vseh emisij, in če ne bi evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj, pripravljeni na 55, zahtevala odločno ukrepanje držav članic s ciljem zamejitve in zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja oziroma s prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2050, med drugim s prehodom na trajnostne oblike mobilnosti, zmanjšanje števila vozil v prometu in na alternativne energente. In tu ne moremo mimo tega, da se tega ne bi zavedali, ker vse to lahko preberemo v obrazložitvenem delu proračuna Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Zato me tu zanima.
Zakaj se tako radikalno znižuje obseg sredstev za trajnostno mobilnost, medtem ko se drugje rezi bistveno manjši, če sploh so, in zlasti za javni potniški promet. Torej, ne pri subvencijah za Tesle, ki si jih kupujejo najbogatejši sloji, ampak pri javnem potniškem prometu. Nadalje me zanima, zakaj se v luči vse hitreje napredujočih podnebnih sprememb znižujejo sredstva na postavki obnovljivi viri energije. Za leto 2024 je za OVE na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predvidenih 25 milijonov evrov, kar je 18,5 milijona manj kot je ocena realizacije za leto 2023 oziroma 42 % manj.
Za konec me pa še zanima, kako to, da se sredstva na postavki ravnanje z odpadki povečujejo za skoraj 100 %, iz 30,5 na dobrih 61 milijonov evrov. V obrazložitvenem delu proračuna sicer lahko preberemo, da se tu načrtuje marsikaj, od inventarizacije v preteklosti onesnaženih območij do izvedbe analiz, vzpostavitve registrov, itn. Tu me torej zanima, na račun česa tako veliko povečanje? Povečanje na programu ravnanja z odpadki me še posebej zanima, ker to vključuje tudi ravnanje z radioaktivnimi odpadki, vse od prevzemanja, zbiranja, prevažanja, predelave in skladiščenja pred odlaganjem, do priprav na izgradnjo odlagališča in samo izgradnjo odlagališča ter odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrskih objektov za proizvodnjo energij in enako za druge jedrske odpadke. Nacionalni razvojni program projekt odlagališče za radioaktivne odpadke je v predlogu proračuna ocenjen slabih 229 milijonov evrov. Projekt se financira iz sklada za razgradnjo NEK in iz državnega proračuna. Realizacija projekta je 46 %, v letih 2024 in 2025 pa bomo iz proračuna za odlagališče radioaktivnih odpadkov v Vrbini plačali 100 milijonov evrov.
V zvezi s tem me zanima naslednje: Koliko denarja je bilo v projekt že vloženega? Koliko je bilo od tega denarja iz sklada za razgradnjo NEK? Kolikšen je predviden skupen obseg sredstev za izgradnjo tega odlagališča, ki bodo šla iz državnega proračuna? Dalje, iz predloga proračuna vidimo, da bomo v prihodnjih dveh letih za to namenili 100 milijonov evrov. In tu me zanima, koliko je bilo v ta projekt že vloženega denarja iz proračuna v preteklih letih? In, koliko bo skupen delež financiranja projekta iz proračuna in koliko iz sredstev za razgradnjo NEK? In, kdaj bo odlagališče začelo obratovati? Toliko za enkrat. Hvala.