Hvala. Lep pozdrav vsem še enkrat! Uvodoma samo še par besed glede včerajšnje predstavitve. Mi imamo v našem Poslovniku nek čuden način, lahko rečemo, ampak že vrsto let, ne samo v tem mandatu, ko je prvi korak pri obravnavanju proračunskih dokumentov ta, da približno v roku ene ure poslušamo predsednika Vlade in ministra za finance, da pove tisto, kar si lahko sami preberemo v teh proračunskih dokumentih in potem ni nobene razprave. Ne glede na to pa smo v Slovenski demokratski stranki, tako ko smo bili v opoziciji, vedno sodelovali tudi na teh predstavitvah. Vendar vemo, da so ponedeljki ponavadi namenjeni za delo v poslanskih skupinah in v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo si za včeraj že pred časom, preden je bilo znano, kdaj naj bi ta predstavitev bila, načrtovali obisk ene izmed najbolj prizadetih regij, to je Koroške. To smo pravočasno povedali in tudi predlagali, da se ta predstavitev prestavi. Vendar vemo, da predsednica Državnega zbora nima kakšnega pretiranega posluha za predloge opozicije v skladu s svojim avtoritarnim načinom vladanja, pač, je ta predlog zavrnila. Zaradi tega nas včeraj na tej seji ni bilo. Ni pa zaradi tega nobene škode, ker ni bilo od te seje, popolnoma nobene dodane vrednosti, kot sem povedal. Slišali nismo nič novega. S strani premierja smo že tako in tako navajeni poslušati laži in manipulacije in teh je bilo tokrat za manj kot pol ure. Mislim, da manj kot pol ure sta imela predstavitve proračunskih dokumentov za leto 2024 in 2025 tako predsednik Vlade kot minister za finance, kar vse pove o resnosti tega pristopa in o tem, da niti časa, ki sta ga imela na razpolago, da bi ljudem, ne nam seveda, ker mi smo si te stvari prebrali, predstavila kaj in na kakšen način nameravata izvajati ukrepe v letih 2024 in 2025, predvsem v tistem delu, kar se tiče sanacije po poplavah in vseh ostalih segmentih, ki so povezani predvsem z načrtom za okrevanje in odpornost, za katerega vemo, da se izteka v letu 2026. Tako, da poleg teh aktivnosti, ki so potrebne za obnovo, je potrebno vzporedno peljati vse tiste aktivnosti, ki so potrebne za to, da se izkoristi relativno znaten del sredstev tudi iz tega mehanizma okrevanja in odpornosti, za katerega pa vemo, da je sedanja vlada najprej zmanjšala, znatno zmanjšala sredstva za poplavno varnost iz načrta za okrevanje. To je bilo julija, en mesec, preden se je ta huda ujma zgodila, in to za 180 milijonov evrov. Potem seveda je pa zadnji dan vložila predlog, da se ta sredstva povišajo, ampak ne za tisto, kar bi lahko izkoristili, pač pa nekje do približno tretjine tega, kar je še ostalo v okviru tega mehanizma do leta 2026, kjer vemo, da je ostalo povratnih sredstev okrog 2 milijardi in pol. In samo tretjina tega je bila zaprošena. Vprašanje, če bo sploh do konca leta tudi formalno izkoriščena. Toliko uvodoma glede te opazke s strani poslanke Svobode na začetku, ker je očitala, da včeraj Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na predstavitvi proračunskih dokumentov ni bilo. Moram pa reči, da je bila tudi skromna udeležba v koalicijskih vrstah, ker skupaj z Novo Slovenijo vas je bilo 49. Kolikor vem, vas je, kadar ste ekipirani v polni sestavi bistveno več kot 56, ampak pustimo to. Mislim, da to ni najbolj pomembno. Govori o resnosti pristopa predsednika Vlade, predvsem pa ministra za finance do razmer v katerih smo in do prihajajočih razmer, ki niso najbolj ugodne. Slovenija zaenkrat zaradi zagona, ki ga je ki ga je dosegla v letih, ko so imele ostale države v okviru Evropske unije velikanske težave s pobiranjem po Covid krizi, Slovenija je bila ena izmed tistih držav, kot veste, ki ne samo, da se je pobrala, ampak je bila v vrhu po odboju, v vrhu med prvimi tremi državami članicami po povečanju gospodarske rasti v tistem obdobju in to zaradi tega, ker so bili sprejeti številni ukrepi v okviru tako imenovane PKP zakonodaje, deset sprememb je bilo te zakonodaje, ki so na eni strani omogočili podjetjem, da so to krizo uspešno prebrodila, ohranila zaposlene, ki so jih potem krvavo potrebovali pri tem odboju in na drugi strani za blažitev socialnih stisk ljudi, nenazadnje pa tudi za ohranitev njihovega materialnega statusa, ki je omogočil, da se je Slovenija začela po tem odboju zelo hitro nazaj razvijati in kot vidimo so ti pozitivni učinki vidni še danes, za razliko od nekaterih drugih držav, kjer ta sapa že pojenjuje, ampak ker smo del tega evropskega in širšega globalnega svetovnega prostora, bo ta sapa začela oziroma je že, pojenjuje, tudi v Sloveniji. Predvsem pri tistih podjetjih, ki so vpeta na te mednarodne trge se problemi dogajajo, zaradi tega tudi bistveno šibkejše napovedi glede gospodarske rasti za prihodnje leto in to seveda vse bo imelo posledice tudi na področju javnih financ, pri prilivih v državni proračun in na številnih drugih segmentih.

In v teh razmerah seveda bi človek pričakoval neko odgovorno držo, tako predsednika Vlade kot ministra za finance. Zdaj, ko govorimo o odgovorni drži predsednika Vlade, govorim predvsem o tisti njegovi prvi izjavi o tem, da je škode za 500 milijonov evrov. To je bil tisti prvi odziv 4. avgusta, ki ga je slišala tudi Evropska komisija in seveda na podlagi tega odziva so se začele delati ocene, koliko pa je sploh potrebne te pomoči nameniti Sloveniji. Potem so se te številke začele podvajati, večati, zdaj so že 20-krat večje. Zdaj govori Vlada o desetih milijardah evrov, kar je seveda pa v drugo smer neresno. Zdaj, zdaj nam pa res več noben ne verjame oziroma nas nima za verodostojne.

Jaz mislim, da je to res, moram reči, zelo neodgovorno ravnanje, še posebej zaradi tega, ker imamo pred sabo dokumente, ki pa govorijo popolnoma nekaj drugega. Jaz sem poslušal predstavitev zdaj dvojne ministrice, Alenke Bratušek in Ministrstva za finance in državne sekretarke na okoljskem delu. Njihove številke za leta 2024 in 2025 ne pritrjujejo tem navedbam. Če sem vse skupaj seštel, kar naj bi bilo povezano z odpravo posledic in za obnovo, ne pridem niti do 500 milijonov evrov, v letu 2024, niti do 500 milijonov evrov, oziroma celo v treh letih. Ministrica Bratušek je govorila o letih 2024, 2025, 2026 in tudi o letu 2023, ki se izteka in ker je bilo nekaj že investiranega v letošnjem letu oziroma bodo, bodo ta sredstva že v letošnjem letu zagotovljena, kot je danes zatrdila in to mislim, da je zelo pomembno, da smo slišali vsi javno, včeraj namreč smo na Koroškem slišali s strani vseh županov zagotovilo, da do včeraj nobena izmed občin in verjamem, da to velja za občine na vseh prizadetih območjih, ni dobila niti evra sredstev, pa je bilo ogromno, ogromno aktivnosti v tem obdobju izvedenih in zaradi aktivnosti županov tudi posledice te ujme nekoliko manjše in življenje je prej steklo v te normalne okvire, ampak do zdaj niti centa, ne niti evra in danes je ministrica Bratušek to potrdila.

Torej ne drži to, kar nam je razlagal predsednik Vlade kak mesec dni nazaj v odgovoru na eno izmed poslanskih vprašanj, kako je ta Vlada že nakazala in je dala denar. Ne drži. Se pravi še ena laž. Laž na laž.

Torej, tako da mislim, da je to zelo pomembno. Če je kaj pomembno iz tega odbora danes je to, kar smo danes slišali s strani gospe Alenke Bratušek, da bodo občine akontacijo, ki smo jo uzakonili v zakonu, ki smo ga obravnavali 17. ali 18. avgusta, torej pred dvema mesecema, skoraj, prejele ta teden oziroma najkasneje naslednji teden. To je zelo pomemben podatek, ker morate se zavedati, da je že dva meseca od takrat, ko so se te aktivnosti odvijale in da podjetja so začele te terjatve že prodajati. To ni najboljša…, najboljši signal moram reči za ali pa najboljši podatek za Vlado ali pa za kredibilnost te Vlade ali pa za resnost teh ljudi, ki sedijo na ministrskih stolih, predvsem pa predsednika Vlade, ki je zagotavljal, da bodo ukrepi hitri, učinkoviti, in da bo denar hitro prišel do ljudi in do občin in do podjetij. Podjetja so dobila 10 % akontacije, večina, tako kot je bilo to zapisano v zakonu, občine pa ne. Ob tem, da je potrebno povedati, da smo v Slovenski demokratski stranki takrat videli eno veliko formalno zapreko pri tej akontaciji. Najprej ste imeli napisano v višini 20 %, potem smo želeli predlagati oziroma smo predlagali amandma v višini 50, na koncu je bilo sprejeto 40, kar je v redu, še vedno dovolj, vendar gre za akontacijo. Če gre za akontacijo, bi morala biti nemudoma nakazana, vi ste si pa v zakon sami napisali neko proceduralno, zapleteno administrativno proceduro, ki vam tudi, če bi to želeli narediti, te hitre aktivnosti preprečuje, pa niste želeli slišati, da se sami streljate v koleno. Ampak ne glede na to, ne glede na to proceduro, ki ste si jo napisali, bi te občine morale to akontacijo dobiti po naši oceni najkasneje do konca meseca avgusta, ne pa v mesecu oktobru. Torej, dobro je, da smo to razčistili, in da občine lahko računajo, da bodo to akontacijo v višini 40 %, kot določa zakon, dobile ta teden oziroma najkasneje v naslednjem tednu.

Prav bi bilo, da glede na to, da so bile na tem področju, da so bili na tem področju tisti, ki so bili najbolj aktivni, in ki so s svojimi aktivnostmi na svojo roko ljudem pomagali, ljudem, podjetjem, vsem, da se je življenje začelo vračati v neke normalne tire, da niso zaradi tega še sankcionirani. Se pravi, da v drugem koraku je predlog, da se ta slaba izkušnja glede plačila te akontacije nekako popravi z obravnavo potem dokončnih zahtevkov na ta način, da tisto, kar je razlike, se pravi, ostalih 60 % ne bo spet trajalo dva ali pa tri mesece, da bodo občine ta sredstva dobile. Tako, da apeliram tukaj na pristojna ministrstva in na Vlado, da te postopke ustrezno ažurirajo, in da zagotovijo, da ta sredstva v najkrajšem času, torej tudi ostalih 60 % sredstev, do občin pridejo. Zdaj, drugi problem, ki smo ga zaznali je, da so se nekateri župani, recimo poznan vam je primer, ko je neka občina, še danes so brez vode v velikem delu te občine in so te postopke pohitrili in so, ne nekaj sto metrov, ampak nekaj kilometrov vodovoda zgradili prej kot v dveh mesecih. Mislim, da tu je nekaj, nekaj česar v nekih normalnih razmerah verjetno ne bi izpeljali v dveh ali pa treh letih. In prihodnji teden oziroma ta teden v četrtek bodo občani te občine priklopljeni na ta nov vodovod in končno dobili, po dveh mesecih tudi vodo, ki je danes nimajo. Tisti, ki ste zdaj na oblasti, na Vladi, veste, da ste bili eden izmed tistih, ki ste zapisali v Ustavo pravico do pitne vode ljudem in to je ena izmed pravic, ki jo je pač treba zagotavljati. Zdaj, težava ki se pojavlja, je ta, da se vam zna kakšen od inšpektorjev na posameznem ministrstvu sprožiti, pa katerega od teh županov začeti preganjati, ker je na svojo roko nekaj naredil, česar ne bi smel narediti. Upam, da se to ne bo zgodilo. Mi smo to določbo, da se to ne bi smelo zgoditi, dali v obliki amandmaja v drugi zakon, v drugi zakon, ki smo ga sprejemali tri tedne po prvem zakonu, vendar ste to zavrnili. In še enkrat povem, nisem čisto prepričan, da čez dva ali pa tri mesece, ko se ta situacija malo ne poleže, ne bo kdo od teh dobil kakšnih represalij. To bi bilo pa po moje zelo narobe, večkrat narobe in tudi tukaj apeliram na vse, da se to ne zgodi. To je povezano v končni fazi tudi z javnimi financami in s proračuni za prihodnji dve leti. Zakaj? Zaradi tega, ker če boste šli pogledati strošek po kilometru tega vodovoda, boste ugotovili, da je bistveno bistveno cenejši kot vodovodi, ki se gradijo v skladu z ostalimi pravili po ostalih postopkih. Bistveno cenejši. Zakaj? Zaradi tega, ker je bil pač postopek racionalen, brez nepotrebnih administrativnih zapletov in vsega tistega kar naša zakonodaja predvideva zato, da se zagotavlja kao transparentnost in ne koruptivnost, ampak generator te koruptivnosti je ravno naša zakonodaja. Imeli smo primer pred časom, ko smo ugotavljali, da ni negovalne nove bolnišnice v Mariboru, kljub temu, da so bila zanjo zagotovljena sredstva v okviru REACT-EU. Zakaj? Zaradi tega, ker je Ministrstvo za zdravje razveljavilo izbiro najugodnejšega izvajalca za to negovalno bolnišnico, ki je ponudil ceno 10,7 milijona evrov, ta drugi, katerega so potem izbrali, pa je ponudil 15 milijonov evrov, 4,3 milijone pri eni negovalni bolnici več. 4,3. Res je Državna revizijska pred dnevi to odločitev Ministrstva za zdravje razveljavila, ampak tisto, kar nam veliko pove zakaj, zakaj so izbrali tega za 4,3 milijone evrov dražjega? Zaradi tega, ker ponudba tistega, ki je bil najcenejši kao ni bila pravilna. Pravilna pa ni bila zaradi tega, ker je v okviru investicije, težke 10 milijonov evrov, ponudil izvedbo neke kuhinje, ki je vredna 300 tisoč evrov, kjer sta dva parametra odstopala. Debelina delovne plošče ni bila 15, ampak je bila 11 milimetrov in mizice, ki so bile v tej kuhinji, niso bile okrogle oblike, ampak so bile pravokotne oblike, zato so ga izločili. Pa 4,3 milijone evrov več bi plačali potem izbranemu, ki je imel kao pravilno ponudbo, ob tem, da je bil izločen tisti, ki je naredil v rekordnem času prenovo hotela na Brdu pri Kranju pred predsedovanjem v 4 mesecih in to za štirikrat manjšo vsoto, kot jo je načrtovala prejšnja vladna ekipa pod vodstvom Marjana Šarca. Zaradi tega pravim, da je pomembno, da se tudi o tem pogovarjamo, ker marsikatera izmed stvari, ki bo narejena na področju infrastrukture in kjer nad izvajanjem bedijo župani, župani, ne država, bo narejena za bistveno manj denarja. Bistveno bolj racionalno in bistveno bolj hitro. In iz tega bi se verjetno dalo kaj naučiti.

Zdaj pa, bilo je rečeno, da ta dva proračuna, pustimo tiste razvojne naravnanosti in ta pleonazem sam sebi namen in ne pomeni nič, bilo je rečeno, da nobeden od projektov, ki so bili do zdaj predvideni ne bo zapostavljen, da vse se bo izvajalo kljub sanaciji še naprej. Ampak številke temu ne pritrjujejo, tudi ni logike, da bi temu bilo tako, glede na številke, ki jih gledamo v teh dokumentih. Mi imamo v teh dokumentih za leto 2024 in 2025 približno enak obseg odhodkov kot v letu 2023, kjer bo relativno majhen delež sredstev namenjen intervencijskim ukrepom, bistveno manj verjetno kot 500 milijonov evrov, če ne bistveno manj kot 300 milijonov evrov. Ampak tudi če bi bila ta številka taka imamo približno 16 milijard odhodkov, tako v letu 2023 predvidenih, kot v 2024, kot v 2025, približno enak obseg. Ob tem, da pravite, da je škoda za 10 milijard. Sedaj, če škode za 10 milijard verjetno, da se ta sanacija in obnova ne bo izvajala 50 let ali pa 20 let, vsaj upajmo, da ne. Recimo, da se bo izvajala 5 let, se pravi 2 milijardi na leto. Kje so ta sredstva predvidena v teh treh oziroma v teh dveh proračunih? Jaz osebno jih ne vidim. Tudi iz tega kar je bilo povedano s strani ministrice Bratušek, ki je, kar se tega dela tiče, edina operirala s konkretnimi številkami, tam pri energiji in okolju sem jaz zasledil samo en podatek, in ta je v višini 8 milijonov za odpadke, 8 milijonov in pol za odvoz in predelavo odpadkov, relativno majhen strošek. Pri infrastrukturi sem zasledil številke 50 milijonov 23, 144 2024, v letu 2005 95 in v letu 2026 66. In če vse to skupaj še štejemo, smo nekje na 350 milijonih. Če damo še ta del glede poplavne varnosti in vsega ostalega, smo nekje na pol milijarde v par letih. Torej, kje je zdaj vse ostalo do deset milijard. Tukaj bi predvsem s strani predstavnika Ministrstva za finance pričakoval kaj več bolj konkretnih podatkov, ker ni bilo prav popolnoma nobenega konkretnega podatka. Popolnoma nobenega. Torej, pričakovali bi da danes na tem odboru dobimo zelo jasno shemo sredstev, ki so bila predvidena doslej za, bom rekel, redni del investicij, vzdrževanja vsega ostalega, če želite na teh treh ministrstvih in kaj se glede tega spreminja v naslednjih dveh letih, v letu 2024 in 2025, ker nekaj, kar se spreminja, je gotovo zamik. Posamezne investicije se zamikajo v leto 2026, 2027 in še kasneje, kar pa je gotovo težava. In zdaj se tukaj postavi vprašanje, ali je potrebno, da se vse te investicije, ki so bile načrtovane v bistveno krajši časovnici, zamikajo tako daleč? Ali za to ni nobene potrebe. Glede na številke, ki smo jih slišali, da jih boste namenili za sanacijo po tej naravni ujmi in za obnovo verjetno ta zamik niti ni potreben, ampak je potrebno malo več aktivnosti, malo več angažmaja, še posebej zaradi tega, ker če odhodki ostanejo približno na enakem nivoju kot so bili v letu 2023, nameravate pa bistveno zvišati prihodkovno stran za cca. milijardo, se pravi, iz žepov ljudi in podjetij boste pobrali v letu 2024 milijardo več kot ste pobrali v letu 2023. To pa se spreminja, pa je bistvena sprememba. In zdaj, če pobirate iz žepov ljudi milijardo evrov več, bi bilo do ljudi pošteno, da se jim pove, za kateri del bo ta milijarda evrov več pobrana. Ali je res samo za to, kar je nujno potrebno narediti v okviru te sanacije, ali še za kaj drugega.

Tako, da po naši oceni je bilo pri pripravi teh dokumentov, bom rekel, je manj…, primanjkovalo malo več ambicioznosti, malo več energije predvsem v tem delu, da bi se zaradi, zaradi te ujme končno začele stvari na posameznih področjih racionalizirati in verjetno je bila priložnost, ki je pa žal že zamujena, zamujena je postala tisti trenutek, ko je predsednik Vlade prišel z uvedbo tako imenovanega solidarnostnega davka, ker več nobeden seveda od uporabnikov ni imel interesa, da bi karkoli pri sebi pogledal in privarčeval, ampak se bo poraba, vidimo potem v razpisu na Ministrstvu za javno upravo, za nepotrebne stvari odvijala še naprej tako, kot se je doslej. Se pravi, ta primer 10 milijonov evrov zmetati denarja iz žepov ljudi, dobesedno iz žepov ljudi, ker večina tega denarja prihaja iz tistega dela dohodnine, ki jo ljudje ne namenijo v okviru tega 1 %, ki ga lahko namenijo posameznim organizacijam, in mimogrede, med temi organizacijami, ki so bile deležne teh 10 milijonov na podlagi tega razpisa oziroma zaenkrat 6,8 milijona, ni skoraj nobene izmed tistih, ki jim ljudje namenjajo sredstva v okviru 1 % možnosti.

Torej, če zdaj ni bil trenutek, da se te stvari končno enkrat razčistijo in da se začne z javnim denarjem v tej državi malo bolj gospodarno delati, potem verjetno te priložnosti nikoli več ne bo in računali smo, da bo vseeno Vlada razumela, da je bil zdaj trenutek pravi in da bo v okviru dokumentov za leto 2024 in 2025 to tudi postorila, pa žal tega ni storila. Enostavno imamo zdaj na mizi eno dokaj napihnjeno oceno potrebne..., vrednosti, potrebne za sanacijo, za katero ni jasno na osnovi česa je pravzaprav nastala, ki govori o 9,9 milijardah evrov in na drugi strani imamo pred sabo proračunske dokumente za leto 2024 in 2025, ki v večini primerov tem trditvam, da je potrebno zagotoviti skoraj 10 milijard evrov sredstev ne pritrjujejo, ker v naslednjih dveh letih je teh sredstev predvidenih manj kot 500 milijonov evrov.

Torej prav bi bilo, predvsem s strani Ministrstva za finance, da te številke malo bolj podrobno predstavijo, predvsem pa, da malo bolj podrobno predstavijo strukturo 9,9 milijard po posameznih področjih. Se pravi, koliko od tega občine, koliko od tega podjetja, koliko od tega državna infrastruktura in v katerih letih, ker verjamem, da ta razrez imate, ker drugače je nemogoče delati proračun za naslednji dve leti, če tega razreza nimate.

Toliko zaenkrat, hvala lepa.