Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Naj povem, da je za nami zelo težko obdobje zelo težkih in napornih mesec in pol ali pa kar dva meseca, ko smo tudi mi, predvsem pa moji sodelavci ob sobotah, nedeljah, praznikih, vsakodnevno obuvali škornje, zato da smo preverjali kaj se na terenu dogaja in če je sanacija 500 km državnih cest v mesecu in pol nič, pol ne vem kaj še lahko povemo, da se je v zadnjem obdobju dogajalo. Če je postavitev začasnih štirih mostov na najpomembnejših regionalnih in državnih cestah nič, jaz mislim, da ljudje, ki stanujejo ob teh območjih, dobro vedo kaj in koliko je bilo narejeno in narejeno je bilo ogromno. Govorim o državni infrastrukturi, cestni, ker na srečo, ker na srečo železnice niso bile hudo poškodovane in enako lahko rečem, oziroma trdim za avtoceste. Tako da, ja, ogromno stvari se je delalo in ogromno stvari je bilo narejeno.
To, kar se mi zdi ključno poudariti pri proračunu za leto 2024 in proračunu za leto 2025 je, da prioritete, ki smo jih predstavili v lanskem letu kot prioritete Vlade in Ministrstva za infrastrukturo, ostajajo. To je trajnost, zeleno varnost, seveda, seveda pa je k tem trem prioritetam absolutno treba dodati, in to na prvo mesto, popoplavno sanacijo. Železnice in projekti povezani z železnicami ostajajo prioriteta. Sredstva za železnice oziroma železniško infrastrukturo se s spremembami proračuna, če gledamo sprejeti proračun za leto 2024, povečujejo. Mogoče je tukaj še ena organizacijska sprememba, ki lahko nekoliko spremeni sliko, javni potniški promet, se pravi, ta železniški del, je v letošnjem letu pa tudi v sprejetem proračunu za leto 2024 načrtovan še pri Ministrstvu za infrastrukturo, to je nekaj več kot 100 milijonov evrov oziroma natančno 106,7 milijona evrov. S temi spremembami pa se skladno s sprejetim zakonom prenaša na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembno poudariti je, da se noben projekt, ki je v izvajanju, ne ustavlja. Kljub temu, da smo, tako kot sem rekla, imeli zelo težko obdobje, treba je bilo zagotoviti ogromno denarja za projekte, ki so potrebni zaradi sanacije, bomo vse projekte, ki so se nacije bomo vse projekte, ki so se že izvajali, se pravi že bili v gradnji pred poplavami, tudi nadaljevali.
Kar se tiče poplav, imamo v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo, če gledamo leto 2023, 2024, 2025 in deloma še tudi 2026, načrtovanih 360 milijonov evrov, od tega približno 50 milijonov evrov za železnice, ostalo za cestno državno infrastrukturo. In če pogledamo mogoče še po letih, v letošnjem letu je naša želja, da bi sanirali toliko stvari, da bi bila realizacija na ali pa za poplave 50,4 milijona evrov, v naslednjem letu 144 milijonov evrov, v letu 2025, 95 milijonov evrov in v letu 2026, 66 milijonov evrov. Če to razdelim še na ceste in železnice, v letošnjem letu zaokrožam seveda 40 milijonov za ceste in 10,4 milijona za železnice, v naslednjem letu 129 ali pa 130 milijonov evrov za ceste, 14 in pol za železnice, v 2025, v letu 2025 79 milijonov za ceste in 16 milijonov za železnice in v letu 2026 samo še ceste v višini 67 milijonov evrov.
Kot smo že večkrat tudi javno povedali, še enkrat poudarjam, noben projekt se ne ustavlja, se pravi, je tudi v proračunu za leto 2024 predvideno zaključevanje projektov, tako, kot je predvideno v terminskih načrtih, vključeni so projekti, ki so potrebni zaradi popoplavne obnove in vključeni so premostitveni objekti, to so mostovi in viadukti, ki imajo tisto najslabšo oceno, ko, se pravi ocenjujemo te mostove.
Če pogledam največje projekte, te popoplavne, seveda vse to imate prikazano v tretjem delu proračuna v načrtu razvojnih programov. Se pravi ureditev dveh glavnih cest na območju Dravograda, izhodiščna vrednost 35 milijonov evrov, rekonstrukcija ceste Mežica - Črna na Koroškem, izhodiščna vrednost 26 milijonov zaokrožam, v NRP-jih imate do centa natančno napisano, rekonstrukcija ceste Mozirje - Luče - sestre Logar 21 milijonov evrov, izhodiščna vrednost. Potem je cesta Češnjice - Škofja Loka - Podsek - Podlubnik - Praprotno, izhodiščna vrednost 20,5 milijona evrov, rekonstrukcija ceste Sleme - Črna na Koroškem, izhodiščna vrednost 13,6 milijona evrov, sanacija zidov in brežin Trebija, Sovodenj 13 in pol milijona izhodiščna vrednost, obvoznica Luče 8,5 milijona evrov in Podlom - Kranjski Rak - Luče približno 6,4 milijona evrov.
To so samo, bom rekla tisti največji. Če naštejem še premostitvene objekte oziroma mostove, ki so vključeni v proračun, je to Malečniški most v Mariboru z izhodiščno vrednostjo 13,1 milijon evra, most čez Dravo v Trbonjah 7,2, most čez Savinjo v Rimskih Toplicah skoraj 5 milijonov evrov, viadukt Javniški graben 4,5 milijona evrov, most čez Muro v Bistrici 3,6 milijona evrov, most čez Dravo v Podvleki 3,3, most čez Kamniško Bistrico v Dolu, to je nov most, ki je bil v poplavah porušen, 3,2 milijona evrov, most čez Kamniško Bistrico v Stahovici tudi približno 3,2 milijona evrov, tudi ta je bil v poplavah porušen in je nadomeščen s tem začasnim, rekonstrukcija mostu čez Dravo 2,8 milijonov in most čez Muro v Petišovcih tudi približno 2,8 milijona evrov.
Vsi ključni veliki infrastrukturni projekti še naprej ostajajo ključni in prioritetni, začenši s tretjo razvojno osjo, drugim tirom in potniškim centrom Ljubljana Vsi projekti, ki so vezani na črpanje evropskih sredstev, se pravi, na finančno perspektivo, ki se zaključuje, so ravno tako predvideni v proračunu, tako da lahko rečem, da je poleg tega, da je ta proračun Ministrstva za infrastrukturo, ki je pred vami, absolutno sanacijski in absolutno daje prioriteto poplavnim območjem tudi razvojno načrtovan, zeleno načrtovan, trajnostno načrtovan tako kot smo povedali, kaj so naše prioritete že v lanskem letu. Hvala.