Hvala tudi vam za lepo izčrpno predstavitev.

Zdaj pa imam še eno pooblastilo, in sicer poslanko Lucijo Tacer nadomešča kolegica Mojca Šetinc Pašek, dobrodošla.

Želi še kdo mogoče od članov odbora razpravljati o predlogu javne predstavitve mnenj? (Da.)

Kolegica Alenka Helbl, izvoli.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem gostom!

Zelo kratka bom pravzaprav pri tem, ker če se osredotočim torej na ta predlog javne predstavitve mnenj. Res je prehrana, torej brezplačna prehrana za šoloobvezne otroke je tema, ki nas povezuje, drži. Res je tudi, da je tudi v našem programu, torej, programu Slovenske demokratske stranke zapisana v bistvu ta zaveza, ampak mi sicer razširjamo to brezplačno prehrano tudi za dijake, tudi ti se šolajo, izobražujejo. Bi pa zdaj ob tem malo šla nazaj.

Mi se že več kot pol leta pogovarjamo o tej temi. Če se spomnite 30. septembra ob razpravi glede našega predloga je bilo povedano, je bilo povedano, da pač Vlada išče rešitve, da se mora pogovoriti z vsemi deležniki, da to pač ne moremo reševati ad hoc in tako naprej in od takrat je pol leta in mi smo zdaj prišli na javno predstavitev mnenj torej pol leta smo potrebovali, da smo prišli na javno predstavitev mnenj in na tej javni predstavitvi mnenj bomo govorili in poslušali podobne stvari, kot smo jih že slišali večkrat ob našem predlogu, o predlogu februarja, torej Zakona o Inštitutu 8. marec in ali veste, zdaj ta lepa retorika in govoriti kako je potrebno pristopiti k temu problemu in to rešiti in to narediti in storiti se seveda s tem enostavno z eno besedo podaljšuje. Če smo mi lahko takrat pred februarsko sejo Državnega zbora, kjer je bil ta predlog Inštituta 8. marec na dnevnem redu, dobili v nekaj dneh podatke z ministrstva o stanju kuhinj v osnovnih šolah jaz mislim, da že vse vemo, da nam je jasno kakšno je stanje. Da nam je jasno, da se moramo, da moramo predstaviti, torej, da moramo začeti pa delati, da morajo priti rešitve, da morajo biti konkretne izvedbe, kot smo zdaj tudi slišali. Jaz mislim, da je ta javna predstavitev mnenj, ki pač je čisto okej, ampak tam, jaz vam povem, bomo poslušali iste stvari kot jih poslušamo že kar nekaj časa in vsem nam je jasno kje so problemi že več kot pol leta, več kot pol leta, v bistvu smo mi že junija 2022 dali prvič predlog pa ga, potem izboljšali in vložili 31. avgusta 2022, potem je prišel ta zakon, konec koncev ga je podpisalo 5 tisoč volivcev. Zdaj se pa mi pogovarjamo o tem, kako bomo iskali odgovore na ključna vprašanja. Jaz mislim, da bi, če jih do zdaj nismo imeli, bi jih pa moralo ministrstvo, odgovorno za to, skupaj z vsemi drugimi resornimi ministri, ki bi se morali vključiti v to, torej, tudi Ministrstvo za delo glede subvencioniranja prehrane, subvencij kosil za torej otroke, ki so pač zdaj izločeni iz tega, kakorkoli že, torej morali bi najti rešitev, mi se bomo pa zdaj 9. maja začeli o tem pogovarjati oziroma nekdo se bo in bomo poslušali podobne zgodbe, podobna stališča in še vedno ne bomo prišli od razmišljanja, od lepe retorike k dejanjem. Nikakor ne verjamem, da bo kakorkoli rešljivo to vprašanje, torej, izvedljivo tudi v praksi z naslednjim šolskim letom. Tako, da ta javno predstavitev mnenj je čisto okej, ampak to samo podaljšuje oziroma tudi, če si pa sposodim besede Inštituta 8. marec, kjer govorite tudi o bojazni, da na koncu do dopolnitev ne bo prišlo in da bo rešitev trajala predolgo. In morda se boste morali med sabo dogovoriti, kako boste to rešili. Izvedbe so na dlani, mislim o tem, o tem, kako. Ko neko rešitev, ko nekaj obljubljamo, da bomo nekaj naredili, odgovorni ljudje že imajo zadaj tudi akcijski načrt kako bodo to naredili, papir pa vse prenese. In mi vsekakor se s to javno predstavitvijo mnenj, ne zato, da se o tem ne bi pogovarjali, zato, ker vse skupaj podaljšuje, ne strinjamo.

Hvala lepa.