Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Moje ime je Kristina Krajnc in bom govorila v imenu Inštituta 8. marec.

To priložnost bom izkoristila najprej za ponovitev tega, kaj so glavni koncepti teh predlogov zakona, čeprav verjamem, da ste vsi z obema predlogoma dobro seznanjeni, nato pa naslovila nekaj dilem, ki so se do zdaj izpostavile, kar se tiče izvedbenega dela naših predlogov. Prav tako pa bom na kratko predstavila naše predloge amandmajev, ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Se pravi, koncept v celoti brezplačne osnovne šole, ki ga zagovarjamo v Inštitutu 8. marec, sledi ciljem razumevanja osnovne šole kot prostora v katerem so vsi otroci enaki in šole kot družbene institucije, katere cilj je zagotavljanje enakih možnosti vsem otrokom, ne glede na socialni položaj njihove družine. Zato smo v lanskem letu tudi v luči draginje in dejstva, da starši čedalje težje plačujejo stroške povezane s šolo, začeli z iskanjem sistemskih rešitev, ki bi zmanjševali obseg stroškov, povezanih z osnovno šolo, ki jih imajo družine.

Lansko jesen smo v zakonodajni postopek s podporo več kot 5 tisoč volivk in volivcev vložili Predlog Zakona o osnovni šoli in Predlog Zakona o šolski prehrani, ki kot rečeno, uvajata brezplačno kosilo kot pravico vseh osnovnošolcev in osnovnošolk.

Torej, prvi poudarek je, da se predlog ne nanaša tudi na pravico srednješolcev in srednješolk, temveč se omejuje na osnovnošolce. Brezplačni topli obrok v šoli je tisti osnovni predpogoj za zdravje in uspeh učencev v šoli in največji posamični strošek povezan s šolanjem za družine in zato so ravno brezplačna kosila tisti najbolj smiselni korak k znižanju stroškov pri družinah in k resnični brezplačni, vključujoči in enaki osnovni šoli, k šoli, ki bo vsem zagotavljala enake možnosti v življenju.

V zadnjih letih so se zaradi inflacije in blaginje socialne stiske mnogih poglobile, posledice je mogoče zaznati tudi na področju zmožnosti plačevanja stroškov povezanih s šolsko prehrano. Situacijo dodatno zaostruje trenutni sistem subvencioniranja, v katerem subvencije ne pripadajo niti vsem otrokom, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Za primer lahko vzamemo na primer štiričlansko družino, kjer oba starša prejemata minimalno plačo in koristita olajšavo za vzdrževanje družinskega člana, njuna šoloobvezna otroka skladno s trenutno ureditvijo nista zajeta v cenzus za brezplačna kosila. Zaradi spremembe zakonodaje v letu 2017, je vsako leto do 100 % subvencioniranega kosila upravičenih manj otrok, odstotek upravičenih otrok se je od leta 2018 znižal iz 26,6 % na 21,5 %. To pomeni, da je v zadnjih štirih letih pravico do brezplačnega kosila izgubilo okrog 10 tisoč otrok, ki izhajajo iz družin pod pragom tveganja revščine oziroma malenkost nad pragom tveganja revščine. Na stiske povezane s šolsko prehrano, povezano s tveganjem revščine, konstantno opozarjajo tudi humanitarne organizacije. Torej trenutna ureditev je nepravična tudi zato, ker je v njej lahko en cent razlike v dohodku, pomeni razliko med polnim plačilom 100 % subvencije in nikakršno subvencijo, čeprav je materialni položaj družine tik nad pragom in tik pod pragom tveganja revščine identičen. Ureditev prav tako ne upošteva različnih situacij in različnih življenjskih stroškov družin, na primer, razlike med družinami, ki imajo isti dohodek, ampak ena recimo živi v lastniškem stanovanju, druga živi v najemnem stanovanju, kjer plačujejo visoko najemnino.

Ne glede na to, kje in kako bomo postavili ta prag za subvencijo, bodo ustvarjene take nepravičnosti in to je eden izmed glavnih razlogov, zakaj si želimo brezplačna kosila za prav vse osnovnošolce in osnovnošolke. Ena izmed prednosti našega predloga v kontekstu boja proti povišanim stroškom, proti draginji je tudi dejstvo, da takšen ukrep najdemo v programih in stališčih praktično vseh političnih strank, ki trenutno sedijo v parlamentu, zato nas veseli, da je ob vložitvi predloga pristojni minister v imenu Vlade podprl namen zakona. Prav tako nas veseli, da sta zakona brez glasu proti prestala prvo obravnavo v Državnem zboru. To kaže na široko podporo, prav tako so predlog podprle različne humanitarne organizacije, od Zveze prijateljev mladine Slovenije, Slovenske filantropije, do društev, ki se ukvarjajo z ustrezno zdravo prehrano, na primer društvo Alergiki, do Konfederacije sindikatov javnega sektorja in Zveze svobodnih sindikatov.

Nadaljnji izvedbeni predlog, ki ga lahko najdemo v Predlogu Zakona o šolski prehrani je zahteva, da se osnovnošolska kosila zagotavljajo v okviru javne službe in ne več kot tržna dejavnost, kar je dolgoletna želja občin, dolgoletna želja ravnateljev in pa tudi predmet poziva Računskega sodišča. Namen šolske prehrane ne sme biti ustvarjanje dobička, ampak zadovoljevanje javne potrebe. V praksi ta tržni koncept zagotavljanja šolske prehrane pomeni, da jih lahko pripravljajo zunanji izvajalci iz cene kosila, ki ga plačajo starši, pa se financirajo tako stroški sestavin, obrokov, vode, materialnih stroškov, pa tudi cene dela, torej plače kuharjev in organizatorjev šolske prehrane. To sili v zniževanje stroškov tam kjer je to mogoče in kjer so plače fiksne, to pomeni, da se špara na kvaliteti prehrane, na sestavinah, na količini. Ko zmanjka denarja za plače, se prihrani tam kjer se lahko, torej pri šolskih kosilih. In še dodatno, nekatere občine, na primer občina Maribor, Celje, Ajdovščina, poskušajo tak sistem korigirati na način, da financirajo plače delavcev v šolskih kuhinjah, torej s strani občine, s tem pa se znižuje cene kosila za učence, kar predstavlja dodaten strošek za občine in s tem našim predlogom bi občine tega stroška tudi razbremenili, ker bi to sedaj bilo na plečih države. Če bi šolska prehrana bila zagotovljena v okviru javne službe, osnovne šole, na primer, ne bi občutile finančnih posledic korone, ko so se učenci šolali od doma in so šole beležile izgube. Prav tako pa se nam zdi absolutno prav, da za plače kuharjev in kuharic poskrbimo s sredstvi iz proračuna in ne s prodaje kosil kot je sedaj, ko je urejeno v okviru tržne dejavnosti.

Ena dodatna stvar je tudi, da s predlogom prepovedujemo tako imenovani outsourcing, torej prenos nabave, priprave in razdeljevanja hrane za zagotavljanje šolskih kosil v osnovni šoli na zasebna podjetja. To je pomembno tako z vidika kvalitete hrane kot tudi zagotavljanja enakosti med učenci različnih šol in enakosti med učenci na različnih delih Slovenije. Na kvaliteto hrane namreč vpliva dejstvo, da je trenutno zagotavljanje kosil tržna dejavnost šole, kot rečeno, in da kosila šole niso dolžna zagotavljati, prepoved outsourcinga pa ima tudi pozitivni učinek na delavce v kuhinji.

Naj spomnimo, da je ena od koalicijskih zavez tudi odprava prekarnosti v javnem sektorju. Bilo je rečeno, da kjer obstaja redna potreba po delu, naj bodo zagotovljena redna delovna mesta in to se več kot očitno nanaša tudi na zagotavljanje šolskih kosil. Prav tako zaradi dejstva, da gre za tržno dejavnost, prihaja do razlik v ceni kosil med šolami, kot rečeno, cena kosila pa vpliva posledično tudi na kakovost hrane in vsi otroci očitno niso deležni enakega nivoja, kar je v osnovi zelo nepravično, ko govorimo o osnovni šoli katere cilj je tudi zagotavljanje enakosti. Poleg tega bi si lahko otrok, katerega starši si recimo v enem delu Slovenije ne morejo privoščiti kosila, to lahko privoščil v nekaterem drugem delu Slovenije.

Z zakonom, ki ga predlagamo, bi bile cene kosila enotne, ceno bi določil minister, kakovost kosila pa bi bila enaka za vse učence in učenke v Sloveniji.

Še ena stvar je, da smo v razpravah ob prvi obravnavi predlogov, so bili izraženi nekateri pomisleki glede praktične izvedbe in zagotavljanja brezplačnih kosil. Zavedamo se in glede tega smo bili že od začetka jasni, da bi bilo uvedbo predlaganih zakonskih sprememb ponekod, da so potrebne prilagoditve, da so potrebne dodatne kapacitete šolskih kuhinj in jedilnic, dodatnega osebja, kar zahteva določen čas in pa tudi finančna sredstva, in to je dejstvo, ki smo ga imeli v mislih že od samega začetka, že pri pisanju predlogov.

Kar se tiče časa. Predlagali smo prehodno obdobje in odlok od začetka uporabe zakona. Glede tega, kaj je primeren datum z začetkom uporabe zakona, smo seveda pripravljeni se glede tega dogovarjati in slediti strokovni oceni izvajalcev, občin, ministrstva. Temu je, vendar namenjen tudi zakonodajni postopek, da se najde najbolj primeren datum. Glede na dejstvo, da trenutna ureditev močno negativno vpliva na številne družine pod pragom revščine, pa pričakujemo prilagoditve za najranljivejše že z začetkom novega šolskega leta.

Še mogoče ena dodatna stvar, ki smo jo predlagali tudi z amandmaji. Je, da v prihodnjem obdobju od pričetka celovite uporabe zakona velja trenutno stanje in velja tudi, da se lahko sklenejo nove pogodbe z zunanjimi izvajalci, ki pa morajo prekiniti do začetka uporabe zakona, torej, da se lahko nemoteno zagotavlja tudi v tem vmesnem obdobju oskrba s šolsko prehrano.

Po prvi obravnavi smo tudi naslovili ravno v luči potrebe po takojšnji ureditvi in takojšnjem odzivu politike na draginjo, na to, da imamo otroke, ki živijo v gospodinjstvih pod pragom tveganja revščine, pa ne prejemajo subvencij. Smo z na predsednika Vlade dr. Roberta Goloba skupaj s številnimi humanitarnimi in nevladnimi organizacijami, na primer Zveza prijateljev mladine Slovenija, Zveza prijateljev mladine Moste Polje, Karitas, Petka za nasmeh naslovili dopis o pomoči tistim otrokom, ki živijo v družinah pod in okrog praga tveganja revščine. Podoben poziv sta na Vlado naslovila tudi Slovensko društvo pedagogov in Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.

Kar se tiče drugega dela, torej financiranja brezplačnih kosil. Kot predlagamo, se to financira iz državnega proračuna. Naš predlog pa je, da se sredstva za izgradnjo novih kapacitet prav tako zagotovijo iz proračuna in se s tem ne prelagajo na proračune občin. Nenazadnje poudarjamo, da ko govorimo o šolski prehrani, govorimo tudi o nalogah in širših ciljih osnovne šole. Zagotavljanje prehrane v osnovni šoli ima tudi vzgojno oziroma formativno razsežnost, ne pozabimo, da danes govorimo na Odboru za izobraževanje in izkoristimo ta trenutek, da reflektiramo tudi kaj je pomen osnovne šole. Z zagotavljanjem brezplačnih kosil vsem šoloobveznim otrokom zmanjšujemo stigmo in neenakost med učenci in sledimo cilju vključujoče osnovne šole. Prepričani smo, da mora biti osnovna šola vzpostavljena kot varen prostor, v katerem se noben otrok ne počuti niti izključenega niti favoriziranega. Verjamemo, da to prepoznavajo tudi vse stranke, ki so zagotavljanje brezplačne šolske prehrane vključile v svoje politične programe in predstavljajo veliko več kot dve tretjini poslancev trenutnega sklica Državnega zbora.

Če se za konec osredotočim še na amandmaje. Z amandmaji, ki so dostopni tudi na portalu Državnega zbora, smo odpravili nekatere napake, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba. S predlaganimi amandmaji smo se odločili, da glede financiranja ne odstopamo od krovnega zakona, Zakona o financiranju, torej ZOFI, zato smo se izrecno odločili, da se kosila za osnovnošolce financirajo iz državnega proračuna in opredeljeni so kot 100 % subvencija, še vedno pa ostajamo pri dejstvu, da gre za pravico osnovnošolcev. S predlaganimi amandmaji, kot rečeno, nismo naslovili kdaj naj se zakon prične uporabljati, zato ker kot rečeno, je to stvar dogovora, do katerega upam, da bomo prišli v teku tekom tega postopka.

Kar pa se tiče mnenja Zakonodajno-pravne službe glede širitve obvezne ponudbe šolske prehrane tudi na prehrano, prilagojeno verskim in drugim svetovno nazorskim prepričanjem. To načeloma podpiramo, zlasti z zasledovanjem ciljev osnovne šole kot prostora, kjer se spodbuja vključevanje in enakost. Je pa to nekaj, kar mora predvsem odgovoriti predstavniki političnih strank. Ob napovedi javne predstavitve mnenj s strani poslanskih skupin koalicije poudarjamo, da mora biti namen vseh nas iskati rešitve za probleme, ki smo jih izpostavili in ne, kot je v Sloveniji prepogosto iskanje razlogov, kako se nečesa ne da narediti, naš cilj mora biti pripeljati idejo o brezplačni šolski prehrani, brezplačnih šolskih kosilih, ki je že leta v političnih programih zelo različnih političnih strank, v realnost.

In še končno v Inštitutu 8. marec, glede na pozive in na pozitivne pogovore s poslanci poslanskih skupin tako koalicije kot opozicije pred današnjo sejo odbora pričakujemo, da bo zakonodajni postopek prinesel najboljše možne rešitve. Pričakujemo, da bo Vlada zagotovila potrebna sredstva za infrastrukturne investicije in da bodo družine in otroci prve pozitivne učinke občutili že v naslednjem šolskem letu.

Hvala lepa.