Govor

Darjo Felda

Hvala lepa.

Tudi, ko sem jaz že prejšnjič ugotavljal, vemo da pravzaprav nihče ni proti temu, da bi uredili seveda ustrezno prehrano v šolah, problem kot smo večkrat opozarjali, je dejansko na strani šol. Torej, če mi izdamo zdaj nek zakon, ki bi moral veljati, pa da potem postavimo v zagato šole, ki nimajo niti kadrovskih niti prostorskih rešenih zadev trenutno, potem jaz mislim, da to ne bi bilo najboljši znak, da ga damo nekako na ven, zato pozdravljam to, da bi dejansko pridobili še mnenja in v najboljši možni meri seveda sledili temu, da bi prišli do nekega pametnega zaključka, ki bi bil v prid vsem pravzaprav. Najbolj pa seveda otrokom in tistim družinam, ki imajo največje težave pri tem, tisto je najbolj naša skrb. Skratka, tisti, ki res nimajo pogojev, da bi sami plačevali, da bi tisti res morali.

Zdaj drugo pa je seveda tisti, ki lahko si to privoščijo, kot nekateri pravijo, so sami izjavili že kako, sprašujemo tudi po šolah, da nekateri v bistvu ne vidijo razlogov, zakaj bi morali imeti zastonj. Treba pa je tudi, seveda kot je bilo rečeno, zaradi velike količine zavržene hrane tudi postaviti nek pameten način rešitve tega problema. Torej, lahko je seveda tu vse, bi rekli, brezplačno, ampak vendarle mora biti nekako, da kot da če že je brezplačno, da se potem to ne zavrže, ker to bi bilo po mojem še največja katastrofa, da bi mi pripravili za vse učence. Prvo je, kar pomislim jaz, da bi bilo treba na nek način bolj rigorozno gledati prijave, to je prijave, in tisti ki je prijavljen, tisti dobi. Če pa kdo je v šoli, pa ne želi, seveda potem naj se ne prijavi zato, da ne bi res ostajala ta hrana taka, da bi potem morali jo zavračati, nekako to. Samo to.

Hvala lepa.