Govor

Branimir Štrukelj

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje, kolegi in kolegice!

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je poglobljeno razpravljala o predlogu civilne družbe v zvezi s prehrano v osnovnih šolah. Povabili smo vse deležnike, relevantne ravnatelje, zaposlene in tudi druge in je ta predlog zakona podprla. Zlasti bi želel izpostaviti neko dejstvo, ki se premalokrat izpostavlja v naši državi, to je, da je cel koncept prehranjevanja v osnovni šoli v Sloveniji izjema v Evropi, da pravzaprav tega standarda ne dosega veliko število držav v Evropi, da imate izjemno razvite evropske države, kjer otroci v osnovno šolo nosijo menažke od doma in se prehranjujejo pač tako, kot je družina. Mogoče recimo ena takih držav je Nizozemska, vas bo nekoliko presenetilo. Cel kup je takih drugih, zato se nam zdi, kar se tiče zlasti javne osnovne šole, ki seveda na nek način najbolj vpliva na zmanjševanje razlik socialnih v vsaki državi, jih nevtralizira, je to eden od principov javne šole, da bi morali, kar se tiče prehrane, seveda to ohraniti. Predlagani zakon gre v kontekst, torej brezplačne javne osnovne šole, ki to že nekaj časa ni, tudi to je treba izpostaviti, kar je premalokrat izpostavljeno, da mi že imamo diferenciacijo tudi v osnovnih šolah, kjer so te pol prikrite participacije staršev pravzaprav vedno pogostejše in tukaj odpravljamo pač enega od teh elementov. Še zdaleč pa to ni edini, zato bi tudi po razpravah v komisiji bilo potrebno temu nameniti ustrezno veliko časa.

Tretja stvar, ki je bila izpostavljena v diskusiji in jo želimo tukaj prenesti, se veže seveda na vprašanje prilagoditve samega vzgojno-izobraževalnega procesa, kar se tiče prehranjevanja, povečanja števila kosil in morebitnih investicij, ki iz tega, iz tega naslova izhajajo. Še bolj pa seveda v aktualni situaciji vprašanje kadrov, ki veste, da jih že zdaj ni, da imamo prve primere, ko v Ljubljani recimo, ko vrtci ne morejo funkcionirati zaradi tega, ker nimajo kadra v kuhinjah, ker ni kuharic in kuharjev, ker je pač plačilo tako tako mizerno oziroma ker v principu v zdajšnjih časih javni sektor s plačami ne more konkurirati več zasebnemu sektorju, tako da nimate zgolj pomanjkanje informatikov, pa matematikov, pa fizikov, pa še kakšnega, ampak tudi kvalificirane delovne sile v tako imenovani skupini J. Kuharji in kuharice so zagotovo eden od ključnih problemov vzgojno-izobraževalnega sistema v tem trenutku, situacija se pa poslabšuje, tako da bi moral zakonodajalec, zlasti pa izvršilna oblast temu posvetiti ustrezno pozornost. Ena od razprav, ki je bila sicer na robu, pa vendar se nam zdi smiselna, povezana s prehrano v osnovnih šolah, je ta nesrečna rešitev, kaj se zgodi s hrano, ki ni zaužita, torej z ostanki hrane, za katera, ki jo je treba, kot veste, vreči stran, ne da se pa uporabiti, niti jo ne more kmet odpeljati, da bi ali pa karkoli, tako da tudi to je eden od elementov, ki ga bi bilo vredno razmisliti, da bi bolj racionalno ravnali.

Seveda se žal do kot predsednik komisije do amandmajev ne morem opredeliti, ker jih komisija ni obravnavala. Predsednica, se zahvaljujem za besedo.