Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Dala bom samo pripombo na amandma, da bi se v 4. členu predloga zakona dodalo, da se šolska prehrana zagotavlja tudi v času tako imenovanega PUD, torej projektnega usposabljanja z delom. Uvodoma naj povem, da se ministrstvo strinja, da morajo dijaki v poklicnem in nižjem poklicnem izobraževanju, pogosto taki, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij, v času PUD dobiti ustrezno zdravo prehrano. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju potem določa, da se srednje poklicno in nižje poklicno izobraževanje izvaja v obliki pouka in PUD, projektnega usposabljanja z delom, pouk je v domeni šole, drugi del pa je v domeni delodajalcev. Zato je vse, kar se na tem delu dogaja, obveznost delodajalca, govorimo o nagradi, prehrani, za zagotavljanje varnosti pri delu, ker gre za mladega človeka, ki mora takrat, ko je na usposabljanju, imeti tako maksimalno zaščito, kot jo imajo mladoletni delavci. Zato tudi nadzor tega spada pod Inšpektorat za delo. Poleg tega, da je že zakonsko to pristojnost ali pa obveza delodajalca, je tudi kar nekaj tehtnih razlogov, zakaj to ne more postati obveznost šole. Logistično in praktično je nemogoče, da bi šole zagotavljale svojim dijakom, tukaj je bila izpostavljena frizerska šola, ki ima dijake na praksi po celi Sloveniji, obroke na delovnih mestih, tudi cenovno bi bilo to vsekakor zelo visok strošek, no, če rečem po domače, da bi pa namesto tega, da dijakom zagotavljamo prehrano, dijakom nakazovali denar, pa je v nasprotju s ciljem tega zakona. Cilj zakona pa je, da dobi dijak zdrav obrok, v skladu s smernicami zdrave prehrane. Konec koncev, predlagatelji so se sklicevali tudi na primerjavo s študenti - tudi študenti ne dobijo denarja, ampak dobijo, v bistvu lahko vzamejo kot subvencijo samo konkreten obrok, ker se s tem preprečuje morebitne zlorabe ali pa porabe denarja v druge namene. Tako bi za konec še dodala, mi se te težave zavedamo, obrnili smo se z njo tako na Gospodarsko kot Obrtno zbornico, ugotovili, da je na srečo to, da delodajalci dijakom ne zagotavljajo prehrane na PUD, bolj problem določenega segmenta in da se večina delodajalcev še kako zaveda, da je vzpostavljanje zgodnjega dobrega odnosa z bodočimi zaposlenimi pomembno, in zagotavljajo prehrano. Tako da v sodelovanju z obema zbornicama in Inšpektoratom za delo iščemo zakonske rešitve v okviru obstoječe zakonodaje, da bi tudi za tiste dijake, ki trenutno, žal, ne dobijo povrnjenih stroškov prehrane, zagotovili, da bi to postala ne samo obveznost, kar je že, ampak tudi iztožljiva ali pa s strani inšpektorata pregledana ali pa preverjena obveznost delodajalca. Zato tukaj tudi predvidevamo določeno spremembo zakonodaje, predvsem v smislu pokrivanja tistih področij, tukaj je res konkretno izpostavljeno frizersko področje, kjer kolektivne pogodbe tega nimajo izrecno zapisanega. Tudi se zavedamo tega pomisleka, da če bi še bolj to ostro postavili proti delodajalcem in delodajalci dijakov ne bi jemali na prakso, mislim, da v tem obdobju pomanjkanja kadrov se res velika večina delodajalcev hudo zaveda pomena dobrega odnosa z dijaki, in je žalostno, da se v tem času sploh pogovarjamo o tem. Dijaki so štiriindvajset tednov na praksi, v tem času naredijo veliko, niso samo na praksi, ne samo gledajo. In se še vedno pogovarjamo o problemu izplačila 80 evrov nagrade, manj kot pol evra na uro, in prehran. Tako upam, no, da bomo to zadevo rešili na drug način. Ostro pa nasprotujemo temu, da bi to postalo del določbe Zakona o šolski prehrani, zato ta predlog amandmaja res ostro zavračamo, ker je za šole neizvedljiv. Vse ostalo sem pa tako že pojasnila.