Hvala. V redu je.

Lep pozdrav! Najlepša hvala za besedo.

(Sem Mojca Lukan z Inštituta 8. marec.)

Brezplačna kosila za šoloobvezne otroke so tema, ki povezuje. Zavezo, da jih bodo zagotovili, najdemo v programih in stališčih tako rekoč vseh političnih strank, ki trenutno delujejo oziroma delujete v Državnem zboru. Tako je že leta. Državnozborska obravnava Predloga zakona o osnovni šoli in Predloga zakona o šolski prehrani, ki uvajata in urejata brezplačno kosilo kot pravico za vse osnovnošolske učenke in učence, traja že več kot sedem mesecev, danes pa je pomemben dan, saj naj bi predlog zakona dobil svojo končno podobo. Zakona danes ne bom natančno predstavljala, saj ga vsi poznate. O njem smo govorili že na prvi obravnavi in na javni predstavitvi mnenj. Pred današnjo obravnavo pa želim spomniti na nekaj pomembnega.

Zakaj je do predloga o katerem govorimo danes, sploh prišlo? Zaradi najšibkejših, zaradi otrok, ki prihajajo iz najrevnejših družin. Po pričevanjih organizacij, ki delujejo na tem področju, vse več družin težko plačuje vse nujne redne mesečne obveznosti, ki se nanašajo na šolo in starši posledično odpovedujejo šolska kosila. Vsako leto je manj otrok upravičenih tudi do subvencije šolskih kosil, šolsko kosilo pa je za veliko otrok še vedno edini topel obrok v dnevu. Stiske, ki jih opisujejo starši, so logične, saj vemo, da so se cene šolskih kosil precej zvišale. Stiske so logične, saj vemo, da se cene šolskih kosil od šole do šole razlikujejo. Starši, ki si kosila na neki šoli ne morejo privoščiti, bi si ga na drugi šoli morda lahko. Stiske so logične, saj vemo, da se zaradi sprememb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev število otrok, ki so upravičeni do subvencije kosila, vsako leto zmanjšuje. Logične so, saj vemo, da je v zadnjih letih subvencijo zanjo izgubilo ogromno otrok, in sicer več kot 10 tisoč. Logične so, saj vemo, da je ne dobijo niti vsi otroci pod pragom tveganja revščine, logične so, saj vemo, da šele tisti, ki so 130 evrov ali več pod pragom tveganja revščine, so do nje upravičeni.

Trenutna ureditev subvencij šolskih kosil je neustrezna tudi zato, ker izpušča tiste, ki presegajo cenzus subvencije že za 1 cent, a bi šolsko kosilo nujno potrebovali. Med ekonomsko-socialnim položajem tistih, ki prejemajo subvencijo za šolska kosila, in tistih, ki do subvencije po trenutni ureditvi niso upravičeni, a bi jo potrebovali, ni bistvene razlike. Opozarjamo torej, da je nepravično in togo postavljen cenzus subvencij za šolska kosila neustrezen. Zato vas pozivamo, da še preden bo predlog stopil v veljavo, kar je zdaj predvideno šele z letom 2027, z amandmaji že z naslednjim šolskim letom, se pravi od 1. septembra 2023 zagotovite brezplačna šolska kosila za vse tiste otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine, in pa za vse tiste, ki živijo tik nad njim. Verjamemo, da najrevnejši res ne morejo več čakati in ta poziv smo že po prvi obravnavi predloga obeh zakonov v Državnem zboru naslovili na predsednika Vlade skupaj z več humanitarnimi organizacijami, med njimi na primer Zveza prijateljev mladine Moste-Polje, Zveza prijateljev mladine Slovenija, Karitas, Samarijan in Petka za nasmeh in prosili za in pozvali k pomoči za najranljivejše otroke s šolskim kosilom že to jesen. In upam, da boste danes temu pozivu prisluhnili.

Kot drugo pa bi rada izpostavila in je pomembno, da se pred letom 2027 zagotovi tudi, da se šolska prehrana zagotavlja v okviru javne službe in ne v okviru tržne dejavnosti, kot to velja do zdaj. To je dolgoletni predlog ravnateljev, ravnateljic, občin in tudi Računskega sodišča. Zagotavljanje šolske prehrane v okviru tržne dejavnosti je neprimerno zaradi tega, ker so sestavine, materialni stroški in plače kuharjev in kuharic organizatorjev šolske prehrane financirane iz cene kosila, ki ga plačujejo starši. Ker so plače delavcev fiksne, pomanjkanje sredstev povzroči varčevanje s sestavinami, kar lahko vpliva tudi na kakovost obrokov, ki so jih deležni otroci. Plače kuharjev in kuharic bi morale biti financirane iz državnega proračuna, enako kot to velja za plače na primer učiteljev in učiteljic. Ker je trenutno zagotavljanje šolskih kosil tržna dejavnost, se tudi cene po Sloveniji razlikujejo med šolami. Ponekod s ciljem zniževanja cen plače in stroške sofinancirajo celo občine. Z zakonom, ki ga predlagamo, bi bile cene kosila enotne, ceno bi določil minister, kakovost in dostopnost kosila pa bi bila enaka za čisto vse učenke in učence v Sloveniji.

Spremembe morajo biti uvedene čim prej, zaradi tega, ker bomo tako naredili korak v smer resnično vsem dostopne javne osnovne šole, ki zagotavlja okolje enakopravnosti in enakih možnosti. Čimprejšnje zagotavljanje kosil v okviru javne službe je tudi pomemben organizacijski pogoj za uspešno uvedbo pravice do brezplačnega kosila za vse otroke, zato vas pozivamo, da danes vključite tudi amandma, ki bo urejal to in v najkrajšem možnem času, najkasneje pa s 1. septembrom 2024 zagotovil, da se kosilo, zagotavljanje kosil uvede kot javno službo. Zahtevi, da se brezplačen obrok najrevnejšim otrokom zagotovi že s 1. septembrom letos, javna služba pa se uvede najpozneje leta 2024, uživata tudi široko podporo organizacij. Včeraj so javno na tiskovni konferenci to podporo izrazili na primer Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, predstavniki Delavske svetovalnice, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Društva Alergije, Društva Celiac Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovensko društvo pedagogov in Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev in ravnateljic. Upam in prosim, da bodo tudi danes njihovi predstavniki, ki tu sedijo, dobili možnost predstaviti svoje argumente. Redke so teme, ki nas tako povezujejo kot skrb za najrevnejše. V tem je enotna civilna sfera, posamezniki in posameznice v njej, pa tudi politika v svojih programih in izjavah.

Danes imamo možnost, da skupaj naredimo nekaj lepega in pomembnega. Priložnost, da v demokratičnem dialogu krepimo tisto, kar nam je skupno. Priložnost, da namesto problemov skupaj iščemo rešitve. Priložnost, da pomagamo tistim, ki to najbolj potrebujejo. Že danes lahko naredimo pomemben korak k enakopravnejši družbi. Številnim staršem lahko olajšamo stisko, v kateri so se znašli in jo prinaša ali pa povečuje tudi draginja. Številnim otrokom olajšamo šolanje in zagotavljamo bolj enake možnosti v življenju. To je lahko pomemben korak, korak, ki zahteva, da se besede, zapisane v programih strank, spremenijo v dejanja.

Hvala.