Hvala lepa, jaz sem Jasno Dominko Baloh, prihajam iz Maribora, iz DOBA fakultete. Lep pozdrav vsem, spoštovana gospa predsednica, člani odbora in vsi gostje. Hvaležna sem in vesela, da imamo možnost predstaviti naša stališča na današnji seji in verjamem, da bodo pripomogla k oblikovanju skupnih stališč.

Na kratko bom, res bom kratka. Prihajam iz DOBA fakultete, ki deluje v Mariboru že 20 let v okviru poslovne skupine DOBA, ki deluje že 33 let. Nismo muha enodnevnica, smo fakulteta z, ki gradi svojo tradicijo, ugledna fakulteta, ki ima tisoč sedemsto študentov, starostna skupina naših študentov med 25 in 35 let, prihajajo iz cele Slovenije. In bistvena značilnost naše fakultete je to, da izvajamo / nerazumljivo/ študij po modelu, ki smo ga tudi razvili, najbrž ste o tem že tudi kaj slišali, in ga razvijamo tudi v naprej, prenašamo v svetovne trende, v ta slovenski prostor in smo skratka ponosni na naše uspehe. Izvajamo pet dodiplomskih, pet magistrskih programov in doktorski študijski program. Z lastnimi sredstvi financiramo naš razvoj in seveda kakovostno izvajanje naših programov in pa seveda vse pogoje, ki jih moramo, ki jih moramo izpolnjevati za to, da smo akreditirani in da lahko izvajamo študijske programe, tako kot tudi vse javne ustanove. Če ONE (?) študija mi ne bi izvajali na naši fakulteti, najbrž veliko študentov se ne bi odločalo za študij oziroma ne bi imeli možnosti študija, ker ONE (?) študij povečuje dostopnost študija, kot sami veste, in pa tudi fleksibilnost študija. Imamo tudi mednarodno akreditacijo za ONE študij edini v jugovzhodni Evropi in na to smo tudi, tudi zelo ponosni in pomeni, da je res naše delovanje v skladu z evropskimi standardi. V tem trenutku in v vseh letih našega delovanja se izjemno zavedamo naše velike odgovornosti, pred katero stojimo, kako študente pripraviti na prihodnost in na skupno razmišljanje o našem življenju ter tudi v skrbi za okolje, tako da bodo tudi naše prihodnje generacije lahko živele na tem našem prelepem planetu.

In zdaj bi se dotaknila na kratko o položaju zasebnega visokega šolstva. Kot vsi vemo, je evropski visokošolski prostor razdeljen oziroma sestavljen iz dveh delov, iz javnega visokega šolstva in zasebnega visokega šolstva. Visokošolske politike v vseh evropskih državah si prizadevajo pridobiti od obeh strani kar največ, to je bistveno, se pravi največ od javnega visokega šolstva in največ tudi od zasebnega visokega šolstva, ki ga praviloma tudi enakopravno obravnavajo. Pri nas žal temu ni tako. Javne visokošolske ustanove so obravnavane drugače kot, kot zasebne, čeprav vemo, da je znanje javno dobro in da naši diplomanti, spoštovana predsednica, spoštovani člani odbora in gostje, veste, da naši diplomanti z znanjem ravno tako prispevajo k razvoju družbe kot diplomanti iz javnih ustanov, torej znanje je javno dobro. Na naši fakulteti je diplomiralo že preko pet tisoč diplomantov. Prispevajo tudi k prenosu idej, k prenosu znanja, kar je seveda bistveno za pristope k v sodobni družbi. Visokošolske politike v Evropi se zavedajo pomena in prispevka tako javnih kot zasebnih, iščejo nove pristope, večjo dostopnost, trudijo se za odličnost, nove programe in želimo si, da bi temu sledili tudi bolj v Sloveniji kot doslej. Javni interes zajema celotno izvajanje javnih visokošolskih študijskih programov tako na javnih kot v visokošolskih ustanovah. Danes je v obravnavi predlog, v katerem spremembe zakona, v katerem se v 6. členu predvideva, da bi javno službo, je javna služba definirana kot služba za, ki je opredeljena za javne visokošolske zavode in samo za visokošolske programe, ki imajo koncesijo. To je seveda drugače kot je bilo opredeljeno v Nacionalnem programu visokega šolstva, ne glede na to, da je utemeljitev katero smo jo prebrali, da mora biti opredelitev opredeljena z zakonom. Samo vendarle, zakaj v tej državi se pogovarjamo o opredeljevanju javne službe čisto drugače in z drugačnimi argumenti pred štirimi leti in čisto drugačnimi argumenti v letu 2023? To nas moti. Ali veste, takrat je javna služba v nacionalnem programu bila opredeljena in je opredeljena, da so javni zasebni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi. Zdaj v tem trenutku imamo, imate drugačen predlog pred seboj in to se nam zdi sporno. Povedati moram, da je, da so zasebni visokošolski zavodi, ki so združeni v skupnost zasebnih, visoko v skupnost zasebni visokošolski zavodi podali vrsto pripomb in se vključevali v to razpravo in pripravo te novele predvsem v smislu, predvsem s pravnimi utemeljitvami, predvsem v smislu, da je potrebno upoštevati tako enakopravnost javnih kot zasebnih visokošolskih ustanov. Seveda dodatni argumenti so to, da se javna služba ne more enačiti samo s pojmom financiranja, to kar je zdaj v tem predlogu sprememb jasno izraženo. Tudi Evropska komisija je že nekajkrat opozorila na to prepoved enačenja pojma javne službe in pa samo pojma financiranja in pa to, da pač javno veljavni, mislim, da da zasebne ustanove z javno veljavnimi programi prispevamo k splošnemu dobremu.

Zdaj mi smo priča v zadnjih letih kar precejšnjemu monopolu javnih ustanov, pa ne me napačno razumeti, jaz sem zelo velik podpornih javnih ustanov in verjamem, da je skrb države predvsem ta, da skrbi za javne ustanove, ampak vendarle mislim, da je Ministrstvo za visoko šolstvo ministrstvo za vse ustanove, tudi za zasebne, ne pa samo za javno visoko šolstvo. Dejstvo je in to sami veste, da se elementi privatizacije na veliko vdirajo tudi v javno visoko šolstvo, to je dejstvo, le da si mogoče pred tem zapiramo in zatiskamo oči in da je to malo bolj prikrito. Pa vendarle se vprašajmo zakaj je potrebno v Sloveniji to zasebno visoko šolstvo zatirati. Zakaj ali izobražujemo ne nezaposljive diplomante, ali trošimo nerazumno javni denar, ali delujemo izven sistema kakovosti ali ogrožamo dostopnost do izobrazbe? Nič od tega. Tukaj smo in želimo si enakopravno obravnavo in enakopraven položaj kot ga ima javno visoko šolstvo. To bi si danes želeli. Naša pričakovanja in prošnja je predvsem v tem, še enkrat hvala za možnost te predstavitve, da se javna služba definira tako kot je v nacionalnem programu visokega šolstva, torej, da zajema tako javne visokošolske zavode kot zasebne visokošolske zavode. To pomeni, da bodo tudi pričakovanja naših študentov, ki jih je preko tisoč sedemsto, uresničena, da so vključeni in da študirajo na visokošolskem zavodu, ki je vključena tudi v javno službo, da imajo možnost študiranja na zasebnih visokošolskih zavodih in da jim omogočamo tudi enakopravno obravnavo. Hvala lepa.