Hvala lepa.

Predlagana novela Zakona o visokem šolstvu primarno rešuje ureditev pravnega statusa članic univerz, kar je bila zahteva Ustavnega sodišča iz odločbe iz leta 1998 in odločbe iz leta 2021, ki je zavzelo stališče, da je Zakon o visokem šolstvu protiustaven, ker v nasprotju z načeli pravne države ne določa statusa članic univerze, s tega vidika pa iz 10. člena Zakona o visokem šolstvu ni jasno ali so fakultete in druge članice pravne osebe ali ne. Predlog novele zato ureja ta status, in sicer tako, da opredeljuje univerzo kot pravno osebo, članice univerze pa notranje, kot notranje organizacijske enote, ki nimajo pravne subjektivitete. V drugem delu novela rešuje ureditev javne službe v visokem šolstvu. Prav tako je v tem primeru Ustavno sodišče z odločbo iz leta 2011 razveljavilo 43. člen Zakona o visokem šolstvu, ker ni opredelil javne službe v visokem šolstvu in je njeno ureditev v celoti prepustil nacionalnemu programu visokega šolstva, kar je v neskladju z 2. in 87. členom Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, da mora Zakon o visokem šolstvu določiti vsaj obseg javne službe v visokem šolstvu, temeljne pogoje za dostop posameznikov do storitev visokošolskega izobraževanja v okviru javne službe, temeljne pogoje za izvajalce javne službe in temeljno opredelitev načina opravljanja javne službe, zato predlog novele ureja, da je visokošolsko izobraževanje, ki ga v obliki javno veljavnih študijskih programov izvajajo visoko visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji pod pogoji za opravljanje visokošolske dejavnosti iz tega zakona, v javnem interesu, da je javna služba v visokem šolstvu tista, ki obsega v izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. Javna služba se financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa Zakon o visokem šolstvu. Predlog zakona vsebuje tudi druge manjše predloge sprememb oziroma rešitev, ki so vezane na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu, kar je vezano na mejnik načrta za okrevanje in odpornost v okviru komponente učinkovite javne inštitucije, in sicer pod reformo odpravljanja administrativnih ovir. Ohranja se brezpapirno elektronsko poslovanje, vezano na prijavo za vpis in prošnjo za bivanje preko EVŠ kot urejeno s protikoronskimi predpisi, izjema od vročanja, ki ureja upravne postopke, ker vročanje poteka preko portala EVŠ, ureja se podlaga za dodatne podatke v evidencah študentov in diplomantov visokošolskih zavodov in EVŠ, ureja se tudi možnost pridobivanja podatkov za namen subvencioniranega bivanja s povezovanjem različnih zbirk Ministrstva za notranje zadeve, FURS-a, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ureja se položaj visokošolskih učiteljev, ki so izvoljeni v funkcijo dekana članice, ureja se dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Republiki Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje in pa dostop do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom držav članic EU, ki so v Republiki Sloveniji sami oziroma njihovi starši rezidenti za davčne namene.

Vlada se je na zadnji seji tudi opredelila do amandmajev Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, ki so bili vloženi ob upoštevanju pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. In sicer s predlaganimi amandmaji se upoštevajo te pripombe, in sicer pripombe 2., 3., 6., 10., 13., 18., 22., 26., 33. in 36. členu k noveli zakona. Vezano na upoštevane pripombe se z amandmaji dodajata tudi nov 35.a člen in amandma k 37. členu. Amandma pa ni bil pripravljen k 17. in 25. členu novele ZVIS, in sicer je Zakonodajno-pravna služba predlagala, da naj se v ZVIS postavi definicija evropske študentske identitete in akademske elektronske identitete. V obeh primerih gre za iniciativi, ki se urejata enotno na EU ravni in se v ZVIS samo umešča zbiranje podatkov v okviru evidence EVŠ, podobno kot je na primer pisna številka, ki je kot pojem v Zakonu o visokem šolstvu ni opredeljena kot podatek, pa jo v evidencah vodijo visokošolski zavodi. Glavne pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki pa vpliva na vsebino Zakona o visokem šolstvu so pa predlog amandmaja k 6. členu novele, to je ureditev pravnega položaja članic univerz. Z amandmajem se glede na prvotni predlog novele Zakona o visokem šolstvu uvaja posebni status, posebni položaj članic univerz, vezan na izvajanje tržne dejavnosti, in sicer lahko le-to članice opravljajo v svojem imenu in za svoj račun ter v celoti obdržijo prihodek iz te dejavnosti. Dodana je varovalka, da ustanovitelj niti univerza za morebitno izgubo iz te dejavnosti članice ne odgovarjajo, to je bilo enako doslej že določeno z odlokom o preoblikovanju univerze, hkrati pa se določa, da je pravna oseba le univerza kot celota in je kot taka tudi vpisana v sodni register, medtem ko se članice univerze vpisujejo v sodni register kot deli subjekta vpisa, to pomeni deli univerze s pravno organizacijsko obliko članice univerze, s čimer se razlikuje od ostalih notranjih organizacijskih enot zaradi predlagane izjeme za članice univerze. Z amandmajem k 6. členu novele je bilo treba novelirati tudi 24. člen Zakona o visokem šolstvu, se pravi amandma k 10. členu novele dopolniti z določbo, da dekan članice univerze opravlja tudi funkcijo poslovodnega organa pri izvajanju dejavnosti članice na trgu. Vložena sta tudi amandmaja k 13. in 22. členu novele, govorimo o e-vročanju preko EVŠ. Z obema členoma se ureja odstop od Zakona o splošnem upravnem postopku zaradi elektronskega poslovanja pri…, prijav na sprejemnem vpisnem postopku in v postopku dodeljevanja subvencije za bivanje študentov. S členom se ureja elektronsko vročanje dokumentov, vezano na ta dva postopka. Glede na pripombe Zakonodajno-pravne službe sta bila oba člena podrobneje urejena ob upoštevanju, da mora fikcija vročitve izhajati iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vse v veliki meri omogočeno, da se je z dokumentom, ki se vroča, seznanil. K 26. členu novele je vložen predlog amandmaja izjema za evidence o delovnem času visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Po pripombah Zakonodajno-pravne službe se je člen nomotehnično predrugačil na način, da je zapisano, kateri podatki glede na navedbe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti v delu, ki se nanaša na evidentiranje delovnega časa, za izvajalce visokošolske dejavnosti ne veljajo, to so osma do dvanajsta točka 18. člena Zakona o evidencah. Pripomba Zakonodajno-pravne službe je bila tukaj delno upoštevana. Mnenja Zakonodajno-pravne službe ni bilo mogoče upoštevati v delu, da bi morala biti navedena določba oblikovana kot posebna odločba določba in ne kot del evidence iz 81. člena ZVIS. To v okviru amandmajev ni bilo mogoče, bo pa v okviru novega sistemskega zakona.

Tako. Hvala lepa.