Hvala lepa za besedo predsedujoča. Spoštovane članice in člani. Jaz se uvodoma opravičujem za slabši glas, ker se mi posledice viroze še kar vlečejo in upam, da bom zmogla brez prekinitev do konca.

Kot je bilo poudarjeno že večkrat tudi predsednik Vlade je poudaril ob predstavitvi proračuna, proračunskih dokumentov v tem tednu gre za prihajajoči proračunski leti 2024 in 2025, seveda za proračuna, ki ju je ta največja katastrofa, naravna katastrofa v zgodovini samostojne Slovenije, torej te hude poplave, ki so prizadele dve tretjini države, avgusta močno zaznamovala. Pred nami vsemi je za to najpomembnejši projekt seveda sanacija države in tudi na Ministrstvu za pravosodje smo z vso odgovornostjo pristopili k pripravi naših finančnih načrtov za prihodnji dve leti ob upoštevanju teh dejstev. Pri Ministrstvu za pravosodje lahko začetno izhajamo iz dejstva, da je obseg integralnih proračunskih sredstev za leto 2024 kar za 20 % nižji, kot je v trenutno sprejetem proračunu za prihodnje proračunsko leto in tudi obseg teh sredstev za leto 2025 se bistveno ne povečuje in znaša slabe 103 milijone evrov. Sama priprava finančnega načrta znotraj ministrstva nam seveda tako ni dopuščala velikega razvojnega potenciala, saj se zavedamo, da moramo najprej zagotoviti izplačilo oziroma poplačilo zakonsko prevzetih obveznosti. Pri tem naj izpostavim, da v strukturi našega proračuna 50 % sredstev predstavljajo plače, predvsem na račun nujno potrebnih človeških virov za delovanje slovenskega zaporskega sistema. Naslednji velik delež v proračunu ministrstva za pravosodje so izdatki za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev tehničnega varovanja stavb, vzpostavitve dostopov za invalide v objektih pravosodnih organov, zagotavljanje ustreznega standarda varnosti, nakup vozil in seveda tudi redno tekoče investicijsko vzdrževanje objektov, ki jih slovenski pravosodni organi in zaporski sistem uporabljajo. Zaradi rezov v proračun, ki kot rečeno, so veliki, smo morali naše načrte za prihodnji dve leti seveda ustrezno prilagoditi, kot rečeno ob upoštevanju in spoštovanju z zakonom prevzetih nalog, da zagotavljamo nemoteno delovanje slovenskega pravosodnega sistema. Od načrtovanih investicijskih projektov bomo nadaljevali s celovito obnovo sodne stavbe in prostorov zapora v Novem mestu, ki je res v izredno slabem stanju, in pa s prenovo prostorov sodišča in tožilstva na Ptuju. Zagotovili bomo tudi sredstva za nujna investicijsko vzdrževalna dela na objektih pravosodnih organov. Že zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev ob lanski pripravi dvoletnih proračunov smo zamaknili velik projekt izgradnje nove sodne stavbe v Ljubljani, o katerem sem večkrat govorila. Zdaj pa na podlagi v letošnjem letu izdelane temeljite analize, jaz jo imam s seboj, če bomo potrebovali kakšno razpravo, prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani in pa možnih scenarijev za reševanje te prostorske problematike vključno z njihovo ekonomsko finančno analizo, se temu dragemu projektu nove sodne stavbe zdaj odpovedujemo, smo pa pripravili načrt aktivnosti, s katerimi bomo šli po drugem scenariju, katerega ekonomsko, finančno in tudi iz drugih vidikov smiselnost je ta analiza potrdila. Seveda v skladu s finančnimi možnostmi bomo pristopili k reševanju tega problema predvsem na način postopnega prehajanja od najemniške politike oziroma najemanja prostorov v Ljubljani k lastniški politiki, torej k lastniškemu prevzemanju teh prostorov, kar bo že na kratki rok prineslo tudi določene prihranke in predvsem zagotovilo bolj zadovoljivo in ustrezno rešitev prostorske problematike vključno z načinom vzdrževanja. Pri teh ciljih zagotavljanja sploh oziroma reševanja prostorske problematike sodišč v Ljubljani seveda so nam ključna vodila bila zagotavljati zadovoljstvo, predvsem strank v postopkih, torej uporabnikov sistema in pa seveda tudi zaposlenih na sodiščih, hkrati pa, kot rečeno, tudi eno od ključnih vodil seveda je bila maksimalna optimizacija stroškov, tako investicijskih kot potem obratovalnih.

Naš največji investicijski projekt kot veste je izgradnja novega zapora v Ljubljani, v Dobrunjah, ki je namenjena celoviti rešitvi hude, hude prezasedenosti zapora na Povšetovi, kjer je z datumom 9. oktober bila ob kapaciteti 135 oseb zaprtih kar 238 oseb, tako da veste, da je res ta prezasedenost trenutno na alarmantni stopnji, zato nam je izgradnja tega zapora velika prioriteta, je v izvajanju in v skladu s podpisano pogodbo, kot veste bi morala biti končana v letu 2025. Dela za zdaj tudi potekajo po terminskem planu. Ob trenutnih rezih nas skrbi seveda nadaljevanje te investicije in upamo nekako, da bomo z rebalansom proračuna, ko bo do tega prišlo, v naslednjem letu uspeli zagotoviti manjkajoča sredstva na tej pogodbi, da ne bi potrebovali zamikati tega velikega projekta in tako na nek način ustvariti dodatnih, na dolgi rok seveda, je ob koncu projekta velikih dodatnih finančnih obveznosti za državo kot naročnika.

Prav tako se zamika ob tej finančni sliki investicija v reševanje prostorske problematike ženskega zapora na Igu, kar pa nam spet daje možnost za premislek o učinkovitejši rabi prostorov za zaporski sistem. Tako da mi še vedno pripravljamo alternativne rešitve in smo v zvezi s tem tudi v navezi z lokalno oblastjo in z lokalnimi predstavniki na Igu ter seveda iščemo rešitve znotraj obstoječih zaporskih kapacitet, sploh potem v kontekstu izgradnje zapora na Dobrunjah leta 2025.

Razen tega pa bomo na ministrstvu vse zakonodajne projekte, ki jih imamo, izvajali v skladu s planom, pri čemer seveda predvsem računamo na strokovni potencial, na zagnanost, predanost in pa voljo delati, da rečem res maksimalno pri naših zaposlenih.

Naj na koncu samo še omenim, da tudi pravosodni organi in zdaj predstavnica Sodnega sveta, podpredsednica je tukaj z nami danes, tudi pravosodni organi, sodišče, tožilstvo in državno odvetništvo, ki so samostojni proračunski uporabniki se zaradi rezov v integralna sredstva za naslednji dve leti pri svojem delu srečujejo s številnimi novimi izzivi na svojih različnih področjih dela. Tako zlasti, če izpostavim, je Vrhovno sodišče izrazilo zaskrbljenost zaradi pomanjkanja sredstev za stroške sodnih postopkov in pa za sredstva, stroške postopkov brezplačne pravne pomoči, kjer naj mimogrede omenim, da v naslednjem letu pripravljamo zakonske prenove za izboljšavo tega sistema z ozirom predvsem na to, da če povem po domače, sestavimo sistem, ki bo tudi stroškovno racionalen in hkrati zagotavljal pravičen sistem in verjamem, da tudi tukaj potem s temi spremembami bomo lahko nekaj sredstev privarčevali oziroma zmanjšali te stroške ob nespremenjenem standardu varstva. Tožilstvo se srečuje s problemom zagotavljanja sredstev predvsem na plačnih postavkah, kajti pri njih je skorajda 90 % proračuna pravzaprav namenjenega plačam, saj gre za zelo delovno intenzivno intenziven organ in delovno intenziven proračun. Državno odvetništvo pa se z izzivi srečuje predvsem na postavkah rezervacij za izplačila odškodnin. Toliko uvodoma z moje strani. Seveda za vse podrobnosti in vprašanja, smo pa na voljo. V nadaljevanj z mano sta tudi generalni sekretar dr. Uroš Gojkovič in pa generalni direktor Uprave za zaporskega sistema v Sloveniji mag. Bojan Majcen.