Najlepša hvala predsedujoča temu odboru.

Spoštovani državni sekretar mag. Marko Rusjan, spoštovani vabljeni gostje, kolegi in kolegice!

Najprej zahvala, da ste za parlamentarno prakso, dokaj zgodnji uri prišli v hram demokracije, sicer me veseli, kajti danes je namen naše seje, da razjasnimo dejstva, da govorimo o objektivnosti in govorimo o pluralizmu in si tudi obetam na današnji razpravi, predvsem s strani gostov, da bomo tega do potankosti dosegli. Po uveljavitvi novele Zakona o RTV konec lanskega leta, ki jo je po besedah predsednika Vlade dr. Roberta Goloba spisala civilna družba, natančneje Pravna mreža za varstvo demokracije, je bil naš edini javni nacionalni medij, kateremu letno preko 637 tisoč slovenskih gospodinjstev namenjamo več kot 98 milijonov evrov sredstev v obliki obvezne RTV naročnine. V zadnjih tednih podvržen najhujšim kadrovskim čistkam in pritiskom na zaposlene. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo bili po zadnjih incidentih v zvezi z grobimi in nedopustnimi posegi v novinarsko in uredniško avtonomijo novinarjev in novinark primorani zahtevati sklic te nujne seje Odbora za kulturo za kulturo.

Najprej za uvod pa mi dovolite, da preberem javno izpoved novinarke, zaposlene na RTV in nekdanje voditeljice TV Dnevnika gospe Valentine Plaskan za portal Slovenske novice. V tem intervjuju gospa Plaskanova razkriva, da je skozi vse poletje, ko je bil velik del kolektiva informativnega programa na dopustu, delala po cele dneve, tako uredniško kot tudi voditeljsko in novinarsko, je bila že konec poletja na robu izčrpanosti. Navedek: "V začetku septembra me je močno pretresla še nenadna smrt prijatelja, cenjenega mentorja in sodelavca Saša Hribarja, s katerim sem vrsto let sodelovala v oddaji Radio Ga-GA. Teden za tem pa so se z danes na jutri brez konkretnejših analiz, ki bi mi bile predstavljene, pričele kadrovske zamenjave z delovnih mest voditeljice in urednice, ki sem jih opravljala do zdaj. Prve ocene nakazujejo, da je šlo za napad tesnobe, do katerega je prišlo zaradi stresa in pritiskov, ki sem jih bila deležna v službi, pa tudi zaradi izgorelosti" odgovarja Plaskanova in nadaljuje: "samo dogajanje je bilo res travmatično. Na neki točki sem mislila, da doživljam infarkt. Tiščalo mi je pri srcu, moje telo se je treslo, nisem mogla normalno dihati niti hoditi ali sedeti. Zahvaliti se moram tudi sodelavkam in sodelavcem, ki so do prihoda reševalne ekipe nesebično priskočili na pomoč, prav tako za želje Aktiva novinarjev po čimprejšnjem okrevanju." Sama pripoveduje, da so čez noč prihajale zahteve po tem, da spreminja svoje načrte, ki so bili zaradi vnaprej znanega urnika postavljeni do konca novembra. "Česa takšnega nisem doživela niti v veliko bolj nepredvidljivem zasebnem sektorju. S strani nekaterih sodelavcev sem bila deležna tudi pavšalnih oznak o svojem delu, ki niso bile podkrepljene z dejstvi ali kakšno resnejšo analizo. Ena od sodelavk je v ponedeljek name kričala na sestanku pred celotno redakcijo kar tako. To so nedopustni pritiski, ki so bili seveda prisotni že prej s strani manjšega dela kolektiva informativnega programa. Nekateri med njimi so neresnice in nepreverjene informacije objavljali tudi na portalu »tukaj.smo«. V člankih so me izključno žalili in napadali. Čeprav je odraslemu človeku jasno, da takšno vedenje več pove o posameznikih, ki ga prakticirajo, kot o naslovniku, pa so tovrstni pritiski v zadnjih dneh znova šli čez mejo. Moje telo mi je zgolj jasno pokazalo, da moraš na neki točki, tudi v službi, jasno reči dovolj je." Gospa Plaskan pravi, da jo je pretresla javna objava njenih fotografij v tako nemočnem stanju, govorimo o fotografijah izgorelosti gospe novinarke, ki so se pojavili na socialnih omrežjih. In navajam: "Žal mi je, da je dogodek in tudi fotografije del javnosti zlorabil za obračunavanje in politiziranje dogajanja, namesto, da bi se ukvarjali z dejstvi. Težko tudi razumem, da posamezni novinarji celo v profesionalnem okolju prav v vsakem dogodku iščejo podlago za poustvarjanje razdora in domnevnih ideoloških delitev, ki bi morale ostati v prejšnjem stoletju ali vsaj pred vrati samostojne države. Milo rečeno razčlovečujoče je, da ti kar tako za zraven brez slabe vesti prilepijo še domnevno politično konotacijo, predvsem pa s takšnimi nepreverjenimi trditvami zavajajo javnost. Zgrožena je tudi, da nekateri mediji, ki se imajo za kredibilne in naj bi jih zanimala resnica, dogodek izrabljajo zgolj za obračunavanje s prejšnjim vodstvom, medtem ko je motrenje in refleksija trenutnih razmer praktično odsotna. Zakaj" tako Plaskanova "se pod nekim vodstvom poroča o reorganizaciji kadrov, pod drugim pa se brezsramno govori o kadrovskih čistkah, četudi nekdo ob vodenju dobi le kakšen termin manj? Mislim, da vsakdo, ki si drzne razmišljati z lastno glavo ob tako očitnih dvojnih merilih pri poročanju podvomi o kredibilnosti takšnega medija. To so žalostne podobe naše medijske krajine, ki afirmirajo eno izmed vodil propagandnega aparata iz enega najtemnejših obdobij človeške zgodovine. Če poveš dovolj veliko laž in jo neprestano ponavljaš, ji bodo ljudje sčasoma verjeli." Konec navedka in tudi konec njenega intervjuja.

Zdaj, po odmevni ponedeljkovi novinarski konferenci, ki jo je začel novi predsednik uprave Radiotelevizije Slovenija gospod Zvezdan Martič, ki ga lepo pozdravljam in se mu zahvaljujem za udeležbo, smo slišali od tega, da je moralo novo vodstvo celo vdirati v pisarne bivših direktorjev. Slišali smo tudi da je imenovanje v. d. odgovorne urednice informativnega programa prvega sporeda, gospe Polone Fijavž zakonito. Slišali smo, da je dobila plebiscitarno podporo, kar 98 % podporo, podatek so na primer potrdili tudi v službi Zavoda za stike z javnostjo. Zdaj, po Zakonu o Radioteleviziji Slovenija se pristojni direktorji pred podajo predloga o imenovanju odgovornega urednika posvetujejo o kandidatih za odgovornega urednika s programskimi delavci v uredništvu, za katero bo odgovorni urednik imenovan, če ne pridobijo pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, torej večine programskih delavcev, za katero je kandidat predlagan, mora uprava za imenovanje takega kandidata pridobiti soglasje sveta zavoda. Na domnevno nezakonito ravnanje RTV Slovenija je opozorilo tudi Združenje novinarjev in publicistov in navajam, da ta zahteva vzpostavitev zakonitega stanja v uredništvu informativnega programa prvega programa Televizije Slovenije. Vodstvo namreč za njeno imenovanje ni dobilo potrebnega večinskega soglasja programskih delavcev v uredništvo, zato je imenovanje nezakonito. Direktor televizije je namreč po pritiskih na prejšnjo v. d. odgovorno urednico Jadranko Rebernik in posledično njenem odstopu za njeno naslednico imenoval Polono Fijavž, kar pa je storil brez da bi pred tem pridobil mnenje uredništva, ki ga zahteva zakon. Nezakonitost je nato reševal tako, da so v uredništvu naknadno izpeljali izrekanje programskih delavcev o Fijavževi, a tudi po tem potrebnega večinskega soglasja zaposlenih ni bilo. 21.b člen Zakona o RTV Slovenija namreč določa, da morajo direktorji za imenovanje odgovornih urednikov pridobiti pozitivno mnenje večine programskih delavcev. V kolikor pozitivnega mnenja direktor ne dobi, pa kot že rečeno, mora uprava z imenovanji pridobiti soglasje Sveta. Dovolite mi še ob tem en citat: RTV je tista institucija, ki ima edina v svojem statutu in v zakonu o ustanovitvi zapisano, da mora uravnoteženo predstavljati poglede na družbeno politično dogajanje. Poleg tega ima še nalogo, da razvija cel kup nalog, ki jih nobena komercialna televizija ne bo nikoli izvajala, pa ne mislim samo na manjšinske programe, mislim tudi na ostale nekomercialne programe. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da je RTV opravljen zakonito s strani zakonito imenovanih organov. To je odgovor na moje ustno poslansko vprašanje maja letos in ta odgovor je podal predsednik Vlade dr. Robert Golob in to boste malokrat slišali od mene kar se tiče stališč predsednika Vlade, v tem pogledu, v tem stališču se popolnoma, s predsednikom Vlade strinjam. In prav danes namen te nujne seje je, da razčistimo dejstva, ne da se potem po omrežju X v. d. oziroma bivši generalni direktor Andrej Grah Whatmough nekako brani pred očitki predsednika uprave RTV Slovenija in tako naprej. Danes bo imel upam, da bo predsedujoča dovolila, vsak priložnost povedati svoje stališče, predstaviti svoje poglede, predvsem pa iščemo pluralizem, kot sem že uvodoma dejal in seveda objektivnost.

Glede na to pa, da je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko v eni izmed oddaj tudi na moje pisno poslansko vprašanje glede interpretacije novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija odgovorila, da je Ministrstvo za kulturo pristojno za pomoč pri razumevanju zakona je seveda nujno in tudi dolžnost tega parlamenta, tega odbora kot nadzorne funkcije na izvršilno vejo oblasti soočiti ministrico oziroma danes jo predstavlja državni sekretar, z očitki na račun nezakonitih čistk na podlagi nezakonitega imenovanja aktualne v. d. odgovorne urednice.

Današnja nujna seja je tudi lepa priložnost za ministrstvo, za Vlado, da nam pomaga razložiti zakonsko materijo. Naj spomnim, da je eden najpomembnejših členov zakona ta, ki definira pristojnost vlade oziroma Ministrstva za kulturo. Uredniško neodvisnost ministrici oziroma ministrstvu kot ustanovitelju Radiotelevizije Slovenija nalaga 2. člen zakona, ki se glasi: "Ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija je Republika Slovenija. Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe." Konec člena.

Zdaj podrobneje ste kratko zgodovino dogajanja v preteklih tednih na našem nacionalnem mediju prejeli v samem sklicu. Pa naj tudi za javnost, ki nas zagotovo spremlja povzamem ključne detajle. Na kadrovske čistke v zadnjih tednih so se odzvali predstavniki štirih civilno družbenih organizacij Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave. Kot je poudaril predstavnik slednje, prof. dr. Janez Juhant, protestirajo zoper politični kadrovski cunami, s katerim se izničuje še zadnje sledi pluralnosti javnega zavoda, ki bi moral biti v službi vseh Slovencev. Poudarili so, da izrazi sovraštva in izločanja, ki jih objavljajo na družbenih omrežjih, napovedujejo nadaljnjo agresijo. Ogrožene so oddaje, kot so na primer Arena, Intervju, Utrip in Pričevalci, kjer smo lahko spremljali profesionalne, artikulirane, strpne, informativne in privlačne predstavitve slovenske zgodovinske ter politične stvarnosti. Javni zavod mora omogočati, da njegove oddaje izražajo raznolike svetovne nazore, politična prepričanja in kulturne potrebe raznih krogov slovenskega prebivalstva. Protestirajo, da si novo vodstvo zavoda prizadeva za prav nasprotno in zatira še zadnje ostanke pluralnosti. Neprofesionalno in sramotno je, da javni zavod RTV klone v servilno podložništvo politiki. Svet zavoda še nikoli od leta 1990 ni bil sestavljen tako politično in enoumno, so zapisali predstavniki civilne družbe. Izražajo tudi polno razumevanje do čedalje glasnejših pobud v javnosti glede prenehanja plačevanja obveznega RTV prispevka. RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki se financira iz prispevka vseh državljanov in državljank, opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki je določena z Zakonom o RTV Slovenija z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom in statutom Radiotelevizije Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev. V Poslanski skupini SDS menimo, da gre poleg popolne zlorabe pojmov kot sta depolitizacija in osvoboditev, tudi za nedopustna ravnanja, šikaniranja in poseganja v človekovo integriteto in dostojanstvo. Zato Odboru za kulturo predlagamo naslednje sklepe.

Prvi sklep: Odbor za kulturo poziva novo vodstvo RTV Slovenija, da nemudoma ustavi neutemeljene čistke na Radioteleviziji Slovenija.

Drugi sklep: Odbor za kulturo poziva vodstvo Radiotelevizije Slovenija, da ob političnih pritiskih ustrezno zaščiti avtonomijo novinarskega dela in po enakih kriterijih obravnava vse zaposlene novinarje na javnem zavodu RTV Slovenija ter deluje v skladu z zakonsko določenimi pooblastili.

Ter tretji sklep: Odbor za kulturo poziva predsednika Vlade Republike Slovenije, ministre in predstavnike vladnih strank, naj dosledno spoštujejo načelo novinarske avtonomije in zakonske določbe ter se ne vmešavajo v delo Radiotelevizije Slovenija. Toliko za uvodno predstavitev.

Imam pa še, spoštovana predsedujoča, eno prošnjo. Danes zjutraj sem bil obveščen, da se je te seje udeležil tudi predstavnik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije, gospod Tom Zalaznik, ki ni bil med vabljenimi in me zanima, če bi lahko tudi on v razpravi dobil besedo?

Hvala.