Hvala lepa, spoštovani predsednik Ustavne komisije.

Spoštovani članice in člani Ustavne komisije, spoštovane gospe spoštovani gospodje, drugi udeleženci te seje!

Hvala lepa za vabilo, da se tudi mi lahko udeležimo te seje. Kar sem vsekakor želel storiti, smo s kolegi želeli storiti, da prenesemo še ustno sporočilo, da mi podpiramo na Ustavnem sodišču ta razmislek in začetek postopka tovrstnih ustavnih sprememb. Hkrati se tudi jaz opravičujem, kajti danes, tako kot skoraj vsak četrtek, že poteka tudi seja plenuma, na katero se moram kolikor se da hitro vrniti, ker, kot veste, vsak sodnik igra pomembno vlogo pri našem odločanju.

Vendarle pa bi želel na kratko ponoviti to, kar smo tudi že zapisali, da Ustavno sodišče te spremembe, predlagane spremembe seveda podpira ne prvič, podpiralo jih je že takrat, ko so bile, kot je ministrica povzela, predstavljene pred 15, 14 leti v tedanjem predlogu. In še več kot to, že dlje od tega tudi na Ustavnem sodišču več generacij predsednikov in sodnikov Ustavnega sodišča opozarja na problem pripada. Ustavno sodišče Slovenije primerjalno gledano vsekakor sodi med tista, ki imajo številne pristojnosti, ki imajo pristojnost ustavnih pritožb zoper odločitve rednih sodišč in nabor teh zadev je zelo visok. Hkrati se tudi skozi leta ni opazno zmanjševal. Če kaj, smo ugotavljali skozi leta, spet tudi predhodne generacije, se je kompleksnost zadev povečevala, s tem pa tudi kompleksnost dela na Ustavnem sodišču. Zato na Ustavnem sodišču zelo podpiramo to, ki jo je tudi ministrica omenila kot ključno, spremembo, da bi Ustavno sodišče prosto izbiralo, katere zadeve bo vsebinsko obravnavalo na način, ki bo vodil v vsebinsko odločitev, ne zaradi razbremenitve kot take, ne, da bi to nekako pomenilo ustavno pooblastilo za lagodnejše delo in življenje Ustavnega sodišča, ampak ker je obremenitev s tistim prvim delom preizkusa tovrstnih vlog zelo visok tudi, če na koncu vodi v morda celo neobrazložen sklep o nesprejemu. In tako kot je ministrica nakazala, tudi na sodišču to opažamo kot zelo akuten problem, včasih to pomeni, da pritožniki čakajo tudi po 3, 4 leta, čeprav je na koncu odločitev, ki jo dočakajo, ta, da se njihova, njihova pritožba ne bo sprejela v obravnavo, kajti to, kot rečeno, vedno terja veliko dela.

Druga podrobnost, ki je bila tudi že omenjena in je tudi za nas pomembna, je, da seveda sporočilo ne sme biti, da bo to neka arbitrarna, nevezana diskrecijska pravica Ustavnega sodišča. Nikoli ni bilo mišljeno tako, tudi takrat, ko so naši predhodniki to že prvič predlagali. In zato mi ne nasprotujemo, nasprotno, celo pozdravljamo zapis meril, ki lahko to še nekoliko jasneje že poudarjajo v Ustavi. Morda se bi lahko pogovarjali, in to bo pač del postopka, če bo začet, potem priprave končnega besedila, na kakšen način je to dobro zapisati v Ustavo, ali tako podrobno kot je zdaj predlagano ali nekoliko splošneje. Mislim, da smo mi predlagali ubeseditev, naj naj nekako poudari besedilo Ustave, da naj pri tem upošteva Ustavno sodišče pomen zadeve za pravni red oziroma za pritožnika ali pobudnika. In to po vsebini ustreza tudi tema dvema meriloma, se pravi, po eni strani tisti primeri, ki zaradi pritožnika samega terjajo intervencijo Ustavnega sodišča, ali pa tisti, kjer to, ta zadeva odpira neko sistemsko pomembno problematično vprašanje, ki lahko naslovi problem, položaj vrste drugih posameznikov ali stanj v Sloveniji. In v tem, v tem pogledu je, kot rečeno, ta ureditev, po mojem, tudi zelo sozvočna. Enako sem razumel ministrico s tistim osnovnim poslanstvom, ki bi ga morali priznati in pričakovati od Ustavnega sodišča, da postavlja precedenčne standarde varstva človekovih pravic in ustavnega reda, ne da igra vlogo, kot sem pa tja mnogi vlagatelji še razumejo ali upajo, da bo Ustavno sodišče to vlogo odigralo, še četrte instance v rednih sodnih postopkih, ko bi še na enem forumu več iskali svojo pravico, čeprav problem, ki ga zadeva odpira, ne sega na ustavnopravno raven. Tako da v tem pogledu je to za nas ključna sprememba.

Ne nasprotujemo tudi drugima dvema, čeprav je zlasti pri seznamu kvalificiranih vlagateljev prišlo do spremembe v primerjavi s tistim predlogom izpred 14 let. Namreč takratni predlog je pričakoval, je predvideval, da se bo seznam predlagateljev skrčil, mislim, da jih je bilo sedem predvidenih, zdaj pa je seznam tak da vključuje vse tiste, ki so bili tedaj že po zakonu predvideni, in tudi tiste, ki so bili vmes dodani. Tako, da je zdaj primerjalno gledano, ne samo relativno, ampak tudi absolutno gledano, nabor privilegiranih vlagateljev zelo širok, ne. 13 kategorij vlagateljev je, pri čemer seveda nekatere od kategorij predsednik, zato sem vas tudi razumel, da ste poslali na več kot 13 naslovov, sindikati reprezentativni, lokalne skupnosti so v bistvu kategorije, ki še bolj širijo dostop privilegiranih vlagateljev in tudi v razmerju med njimi privilegiranimi na eni strani in vsemi posamezniki na drugi je izbirna pristojnost toliko pomembnejša, da omogoči hitro identifikacijo tistih odločitev, tistih zadev, ki terjajo vsebinske odločbe. Več ko je poudarka, pa je dragocen na privilegiranih vlagateljih, še toliko bolj je pomembno, kako je z možnostjo Ustavnega sodišča, da obvladuje pripad pri drugih vrstah zadev.

Mogoče zadnja misel glede privilegiranih vlagateljev. Ustavno besedilo trenutno predvideva tudi opredelitev pogojev, pod katerimi lahko vlagajo zahteve kot privilegirani vlagatelji. Tukaj je Ustavno sodišče nekoliko zadržano iz dveh razlogov. Prvič iz tega, ker so pogoji po definiciji, ko gre za procesne predpostavke lahko nekoliko raznoliki, bolj tehnične narave in morda lahko ostanejo prepuščeni zakonu. Drugič pa tudi, če bi ostali v Ustavi, je verjetno zelo delikatno, na kakšen način so zapisani ti pogoji in ta hip ta predlog že vsebuje nekoliko drugačne dikcije kot so trenutno vsebovane v Zakonu o Ustavnem sodišču in drugih zakonih ter koliko so se že pretehtale in nadgradile s prakso Ustavnega sodišča v zadnjih 20 in več letih. Tako da tukaj še en morda razmislek o tem koliko je res treba poleg seznama samega tudi že opredeljevati na ustavni ravni pogoje kot procesne predpostavke, še posebej v časih, ko te procesne predpostavke postanejo podobnejše merilom za ugotovitev utemeljenosti zahteve, ali je ustavno skladno besedilo, ki je izpodbijano, res ustavno skladno ali ne. Tako, da po tej plati kot rečeno, tudi imamo nekaj pomislekov do te ubeseditve.

In zadnji sklop in zadnja moja misel, nekaj pa je tudi takih rešitev pri tej spremembi, ki se, ki se dotikajo vprašanja pristojnosti za posamezne vrste postopkov. Tu Ustavno sodišče podpira predlog, da se omogoči možnost, da se z zakonom prenese za določene podzakonske predpise pristojnost presoje na redna sodišča. To je zakonodajalec, kot dobro veste, že poskusil pri Zakonu o urejanju prostora. In tedaj je bila ovira za to, da bi to lahko zaživelo ravno ta, da Ustava tega ne predvideva. Še zadnja vsebinska misel, ki je s tem povezana pa je, da Ustava zdaj predvideva tudi pristojnost Ustavnega sodišča za odločanje o volilnih sporih v primeru volitev v Državni svet, predsednika republike in evropskega parlamenta. Po naravi postopka tudi te vrste postopkov sodijo po mnenju Ustavnega sodišča bolj na Vrhovno sodišče, kamor je zakonodajalec že umestil vlogo v nedavno sprejeti noveli Zakona o državnem svetu v primeru volitev v Državni svet. Zakaj? Ker gre za postopke, ki so po naravi stvari povezani z ugotavljanjem dejanskega stanja, z morebitno zahtevo po razpisu javnih obravnav, za kar so v prvi vrsti poklicana in usposobljena redna sodišča, medtem ko Ustavno sodišče, kot veste, praviloma obravnav nima, zato ker je način dela in tisti običajni domet pristojnosti in presoje Ustavnega sodišča drugačen. Tako, da bi predlagali v razmislek, če bo pač postopek o tem tudi vodil razpravo, da bi se ti volilni spori prepustili oz. poverili Vrhovnemu sodišču, ustavnemu, pa spet, kot v vseh podobnih primerih, kot pritožbenemu sodišču v okviru presoje ustavnih pritožb. Če bi o tem razmišljali, bi verjetno kazalo razmisliti, ali bi enako lahko veljalo tudi za volitve v Državni zbor, ki je zdaj že urejen na tak način, da Ustavno sodišče igra vlogo pritožbe v 3. odstavku 82. člena, ki je v drugem sklopu ustavnega besedila.

Če sklenem. Ustavno sodišče zelo podpira razmislek o tovrstnih spremembah, potrebuje jih, že 15 in več let opozarja samo Ustavno sodišče na to in v želji da bi dejansko lahko čim bolj tvorno odigrali ključno vlogo po vsebini z nič manj vsebinskimi odločitvami, kvečjemu več bi nam ta zlasti uvedba izvirne pristojnosti pa tudi druga določila pri tem pomagala.

Hvala lepa, predsednik, vam vračam besedo.