Hvala lepa, spoštovani predsednik Ustavne komisije.

Spoštovani članice in člani, člani, ostali visoki gostje in udeleženci današnje 1. seje!

Zelo sem vesela, da smo končno naredili tudi ta korak in da začenjamo razpravo o predlogu za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave, ki ga je Vlada določila oziroma besedilo katerega je Vlada določila na svoji seji 18. maja letos. Ključno vodilo pri teh spremembah, in zato smo od začetka tega ali pa potencialnega začetka tega postopka tudi veseli, je zasledovati cilje razbremenitve Ustavnega sodišča z namenom pospešitve vse daljših postopkov pred Ustavnim sodiščem in tako zagotoviti odločanje Ustavnega sodišča v razumnem roku in tudi seveda osredotočenost vloge Ustavnega sodišča glede na posebni položaj, ki ga ima v slovenskem ustavnem redu, ob neki prevetritvi ali predlogu prevetritve obsega pristojnosti. Vse to pa seveda si želimo doseči ob zagotavljanju širokega, najširšega možnega dostopa do varstva pred Ustavnim sodiščem za državljanke in državljane.

Zdaj predlagane spremembe, ki so pred vami, se nanašajo torej na urejanje pristojnosti predvsem Ustavnega sodišča in temeljijo na predlogu, ki ga je Vlada predlagala v letu 2010, to je predlog EPA 595-V, ki takrat sicer ni dobil zadostne podpore Ustavne komisije za začetek postopka za spremembo. Takratni predlog je bil pripravljen na podlagi dela delovne skupine, ki je na Ministrstvu za pravosodje delovala med leti 2008 in 2010. Ključna v tem predlogu je po naši oceni sprememba 162. člena Ustave, ki predlaga tudi največjo konceptualno spremembo, in sicer uvedbo načela proste izbire Ustavnega sodišča, proste izbire tega, katere ustavne pritožbe in katere pobude za oceno ustavnosti bo sprejelo v obravnavo. Gre torej za sistemsko spremembo, s katero bi na tej sistemski ravni skušali krepiti precedenčno vlogo Ustavnega sodišča kot posebnega v slovenskem pravosodnem sistemu. Ker ima seveda prosta oziroma načelo proste izbire zadev lahko tudi svoje pasti in pomanjkljivosti, smo v predlog zaradi tega dodali dve merili, ki to polje izbire relativizirata, nekoliko ožata in usmerjata, in sicer na tiste zadeve, ki odpirajo pomembna ustavnopravna vprašanja ali pa so pomembna za posameznika glede na težo kršitev, posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin za pobudnika oziroma pritožnika. Prav, tako in to je še dodatna varovalka, v primeru uvedbe načela proste izbire predlagamo, da bi odločilni vpliv v odločanju o tem, katere zadeve bo ustavno sodišče sprejelo v obravnavo, odločala manjšina treh ustavnih sodnikov. Na prosto izbiro zadev pa vpliva tudi relativno širok krog kvalificiranih predlagateljev zahteve za oceno ustavnosti, na primer Varuh človekovih pravic in pa še kar dolg seznam drugih kvalificiranih predlagateljev, ki jih predlagamo v 162. členu. Torej to načelo proste izbire ni predlagano kot absolutno ampak relativno in je zamejeno s temi tremi ključnimi sistemskimi varovalkami. Glede na strokovne razprave ob pripravi predloga ustavnega zakona verjamem, da bo seveda tudi tukaj na Ustavni komisiji potekala razprava glede ustreznosti, tudi glede dikcije opredeljenih meril ob prosti izbiri zadev, kar seveda je vse zelo dobrodošlo za to, da bi se našla najboljša možna oblika oziroma besedilo te določbe, ki bi zagotovilo res čim širši dostop oziroma preprečilo zapiranje dostopa do varstva pravic posameznikov pred Ustavnim sodiščem, torej to so zlasti ta merila o teži posledic za pritožnika in pa načelo oziroma predlog, da o tem odloča manjšina treh sodnikov.

V sistemu torej takšne pozitivne selekcije bo čas za odločanje o sprejemu ali nesprejemu zadev gotovo krajši. Zaradi razbremenitve, posledične razbremenitve Ustavnega sodišča pa menimo, da bo do odločitev v posameznih zadevah lahko prišlo mnogo hitreje in znotraj razumnega roka, kar, kot rečeno, je v zadnjih letih vse večji problem tudi pri Ustavnem sodišču. S tem menimo, da se bo okrepila vloga Ustavnega sodišča v sistemu varstva ustavnosti in človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S predlaganim pristopom pa je po drugi strani tudi poudarjena vloga rednih sodišč pri varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v posameznih zadevah, saj so sodišča že tako ali tako pri odločanju vezana tako na zakon kot ustavo. Ostale predlagane spremembe Ustave se nanašajo pa še na nekaj drugih tem, in sicer predlagamo prenos določitve pristojnosti Ustavnega sodišča iz zakonov na Ustavo v 160. členu, prenos nekaterih pristojnosti z Ustavnega sodišča na sodišča na podlagi zakona, ki bi se sprejel z navadno dvotretjinsko večino. Torej ta sprememba je predvidena v 161. členu. Že s samim ustavnim zakonom, pa bi predlagali, da se določi prenos pristojnosti za odločanje o sporih glede pristojnosti med sodišči in državnimi organi ter glede pristojnosti med državnimi organi in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Predvideva se tudi možnost prenosa pristojnosti za odločanje o ustavnosti in zakonitosti podzakonskih aktov in drugih splošnih aktov z Ustavnega sodišča na pristojna redna sodišča na podlagi zakona, ki bi se prav tako sprejel z navadno dvotretjinsko večino. Ta sprememba je predvidena v 161. členu. Z ustavnim zakonom pa bi predlagali, da se prav tako neposredno že določi tudi prenos pristojnosti glede prostorskih aktov in sporov v pristojnosti z ali med lokalnimi skupnostmi. Kot že omenjeno v uvodu, je v 162. členu predvidena tudi taksativna določitev kvalificiranih predlagateljev za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti že v sami Ustavi. Hkrati smo predlagali, da bi se določil enoletni rok za implementacijo, torej za sprejem potrebnih sprememb Zakona o Ustavnem sodišču in Zakona o upravnem sporu, na katera bi ta sprememba Ustave najbolj neposredno vplivala. Do predloga sprememb se je opredelila tudi delovna skupina Ministrstva za pravosodje, ki smo jo vzpostavili konec leta 2022 in je delovala tudi vse letošnje leto oziroma v prvi polovici letošnjega leta. V kateri sta sodelovala tudi predstavnika Ustavnega sodišča, hkrati pa smo na naše sestanke oz. sestanke in razprave te delovne skupine glede na določeno tematiko vabili tudi predstavnike Upravnega sodišča in pa upravnega oddelka Vrhovnega sodišča. Vse je nekako že s pogledom naprej za morebitno implementacijo sprememb zlasti glede prenosa pristojnosti na Upravno sodišče. Tudi Ustavno sodišče se je v tem času že opredelilo na predlagane spremembe. Tudi ta opredelitev, tudi to opredelitev ste v Državnem zboru že prejeli. Veseli nas, da je Ustavno sodišče predlog v osnovi pozdravilo, zlasti v delu, ki se nanaša na načelo proste izbire zadev, kar bo tudi po njihovi oceni vplivalo na skrajšanje trajanja postopkov pred Ustavnim sodiščem in tako povečalo učinkovitost ustavnega varstva oz. varstva ustavnih pravic posameznikov. Predlog smo v pripravi predstavili tudi koalicijskim strankam letos spomladi, prav tako pa tudi Poslanski skupini Nove Slovenije in Poslanski skupini SDS, s katerimi smo se sestali prav tako v letošnji pomladi.

Na koncu bi samo še v tem uvodnem delu dodala glede pripomb Združenja mestnih občin Slovenije, da na ministrstvu ne nasprotujemo predlogu Združenja mestnih občin, da se med kvalificirane predlagatelje v 162. členu doda tudi reprezentativno Združenje lokalnih skupnosti, kot sedaj že predvideva Zakon o Ustavnem sodišču. Vprašanje, ali ima lokalna skupnost ustavne pravice ali ustavne koristi. Kot pogoj za sprejem zahteve v obravnavo pa predlagamo, da se naslovi v okviru razprave na Ustavni komisiji oz. v tem kontekstu pri strokovni skupini. Toliko za enkrat najlepša hvala. Na voljo smo seveda tudi za sodelovanje v razpravi v nadaljevanju. Bi pa že sedaj se opravičila, ker moram ob 10.35, žal, oditi in bo nadaljevala, v nadaljevanju predstavljala Ministrstvo za pravosodje, državna sekretarka magistra Valerija Jelen Kosi.

Hvala lepa.