Najlepša hvala, gospod predsednik.

Naj najprej rečem, da mi je v čast, da sem lahko prvič tukaj z vami in se veselim sodelovanja z vami in z vsemi člani odbora v prihodnje.

Dovolite, da vam predstavim Poročilo o izvajanju EU makroregionalnih strategij v lanskem letu. Makroregionalne strategije Evropske unije so sestavni del političnega okvira Evropske unije in predstavljajo model za reševanje skupnih izzivov za, na zemljepisno zaokroženih območjih kot so Alpe, Donava ali Jadransko morje. Ker v makroregionalnih strategijah sodelujejo tako države članice EU kot tudi države nečlanice EU, imajo strategije še poseben pomen tudi v luči širitvene politike Evropske unije. Slovenija je tudi edina država, ki s celotnim ozemljem sodeluje v treh makroregionalnih strategijah: strategiji EU za Alpsko regijo, strategiji EU za Podonavsko regijo in strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo. Sodelovanje držav v makroregionalnih strukturah poteka na dveh nivojih - na upravljavskem nivoju, kjer večinoma sodelujejo predstavniki ministrstev za zunanje zadeve, in pa vsebinsko-izvajalskem nivoju, kjer v različnih delovnih skupinah sodelujejo strokovnjaki iz resornih ministrstev, organov v njihovi sestavi in pa druge vsebinsko pristojne institucije. V Sloveniji t. i. nacionalno koordinacijo med vsemi omenjenimi deležniki izvaja Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Poročilo, ki je pred vami, je sestavljeno iz dveh delov - splošni upravljavski del, ki predstavlja opravljeno delo v letu 2022 na nivoju vseh treh makroregionalnih strategij, in pa posebni del v obliki priloge, kjer so predstavljeni dosežki posameznih resorjev in drugih institucij. V nadaljevanju bom z vašim dovoljenjem na kratko povzela splošni del v imenu nacionalne koordinacije makroregionalnih strategij, ki jih izvaja naše ministrstvo. Ker Slovenija sodeluje v treh strategijah, ji to daje edinstveno priložnost za sodelovanje z različnimi državami in regijami, pogosto pa je tudi ena od predsedujočih držav. V letu 2022 je podonavski makro regiji ob pomoči Slovaške in Slovenije predsedovala Ukrajina. Zaključni dogodek v obliki letnega foruma ukrajinskega predsedovanja je ob podpori Slovaške potekal oktobra v Košicah na Slovaškem. Takrat se je odvijalo tudi ministrsko zasedanje, ki se ga je udeležila ministrica Tanja Fajon, zasedanje pa je potekalo v znamenju podpore Ukrajini in glavni posledici vojne, energetski krizi. Ministri so sprejeli skupno izjavo, ki v ospredje postavlja tesno sodelovanje v regiji, zlasti na področju energetike in transportnih povezav, ter omenjene teme povezuje z varnostjo. Skladno z dogovorjenim vrstnim redom predsedovanja, je na omenjenem letnem forumu predsedovanje prevzela Slovenija. Prioritete slovenskega predsedovanja so bile v sklopu nacionalnega posveta v začetku leta 2022 usklajene z vsemi resorji in drugimi relevantnimi deležniki. Prioritete in program predsedovanja je Slovenija uradno predstavila na otvoritvenem dogodku, ki se je odvijal 1. decembra lani na Brdu pri Kranju, dogodka pa so se udeležili visoki predstavniki iz 14. držav Podonavske regije. Tekom lanskega in letošnjega leta smo skozi številne mednarodne dogodke izpostavljali prioritete, kot so izzivi družbe znanja in poklicev v prihodnosti v regiji, transportni in energetski izzivi v regiji, vključevanje mladih, še poseben poudarek pa smo namenjali opolnomočenemu sodelovanju vseh držav v podonavski makroregiji s poudarkom na potrebah držav kandidatk.

Sedaj počasi zaključujemo predsedovanje podonavski makroregiji, v kateri se bodo ministri sestali 24. oktobra na skupnem zasedanju v Sloveniji na Brdu pri Kranju in sprejeli deklaracijo, ki daje politično zavezo za še bolj okrepljeno sodelovanje in solidarnost. Ne glede na to, da se eno predsedovanje počasi zaključuje, pa smo z eno nogo že zakorakali v predsedovanje alpski makroregiji, kateri bomo formalno začeli predsedovati s 1. januarjem 2024. V letu 2022 sta v imenu Italije, alpski strategiji predsedovali avtonomni pokrajini Bolzano, Bolzan in Trento. Italijansko predsedovanje je temeljilo na aktualnih prioritetah kot so vključevanje in opolnomočenje mladih, reševanje skupnih izzivov na področju energetske učinkovitosti in energetskega prehoda ter promoviranje pametnih vasi in trajnostnega lokalnega razvoja. V letu 2022 je bil narejen tudi pregled opravljenega dela v preteklih letih in to je bila priložnost, da so države doma opravile razpravo glede obstoječih prioritet ter podale predloge za umestitev novih vsebin. V ta namen smo tudi v Sloveniji organizirali nacionalni posvet v okviru katerega je bila izpostavljena predvsem tema krožnega gospodarstva. To pobudo Slovenije so potem podprle vse države članice, zato je v letu 2023 v sodelovanju z resorji Slovenija tudi določila, da bo ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja tej strategiji v naslednjem letu poleg kakovosti življenja za mlade v Alpah in vodno pametne družbe, prav krožno gospodarstvo.

Naj se dotaknem samo še jadransko-jonske makro regije, ki sta ji v letu 2022 skupaj predsedovali Albanija do junija, in pa Bosna in Hercegovina. Albansko predsedovanje je temeljilo na aktualnih prioritetah, kot so vključevanje mladih, evropska integracija Zahodnega Balkana, zelena agenda, turizem in kultura ter povezljivost, ko gre za digitalizacijo, transport, infrastrukturo. Pri izboru prioritet pa so upoštevali prioritete prejšnjih predsedovanj, aktualno EU Agendo in tudi dejstvo, da je bila Tirana v lanskem letu evropska prestolnica mladih.

V letu 2022 so potekala pogajanja glede podporne strukture EU SER, ki jo poznamo pod imenom Facility Point. Ta ne predstavlja le podporne strukture, ampak platformo sodelovanja za deležnike iz celotne jadransko-jonske regije za dostop do znanja in širjenja dobrih praks, ter dostop do informacij, ki nudijo priložnost za dostop do finančnih virov. Veseli smo, da so se večletna pogajanja v letu 2023 le zaključila, in da je Slovenija pod vodstvom Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ohranila vodilno vlogo, nadaljnjo podporo okoljskemu stebru pa bo nudila še naprej Občina Izola s svojim javnim zavodom.

Naj ob koncu izpostavim samo še uspešno izveden tradicionalni teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, tako v letu 2022 kot tudi letos. Dogodek je pred dvema tednoma že osmič zapored potekal v Izoli in je potrdil svoje poslanstvo kot eden najbolj prepoznavnih in najpomembnejših med makroregionalnih dogodkov v evropskem prostoru. Skratka, makroregionalne strategije postajajo pomemben dejavnik sodelovanja na mednarodnem področju, še posebej zaradi naše vpetosti v tri makroregije. Takšno sodelovanje seveda zahteva aktivno sodelovanje vseh ministrstev, še posebej v času predsedovanja. In v ta namen smo v lanskem letu zaradi rekonstrukcije ministrstev in številnih kadrovskih menjav tudi zaprosili vse resorje, ki sodelujejo v strategijah, da v delovne skupine posameznih makroregij ponovno imenujejo svoje člane ter, da za njihovo sodelovanje zagotovijo tudi ustrezne vire.

S tem bi tudi zaključila predstavitev poročila o izvajanju makroregionalnih strategij v letu 2022 in se vam zahvaljujem za pozornost.