Hvala za besedo, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje.

Ja, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu s proračunoma za leto 2024 in 2025 seveda deli okvire in izhodišča, ki so bili predstavljeni v uvodni besedi. To pomeni, da je rebalans, v rebalansu proračuna za leto 2024 in v predlogu proračuna za leto 2025 Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu namenjenih nekaj manj sredstev kot v veljavnem proračunu za leto 2023. Mislim, da je najpomembnejše vprašanje za to komisijo, kaj to pomeni za seveda podporo rednim dejavnostim in projektom skupnosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije. Glede na obseg zmanjšanja smo na uradu prepričani, da lahko ohranimo nivo financiranja na javnem razpisu oziroma na obeh javnih razpisih za dejavnosti in projekte Slovencev po svetu, za dejavnosti in projekte Slovencev v zamejstvu ter za sofinanciranje rednih dejavnosti organizacij civilne družbe v Republiki Sloveniji, kar prosto pomeni, da se bomo, da se bomo organizirali tako, da vse tiste redne dejavnosti in projekti društev, organizacij, ustanov, Slovencev zunaj meja ne bodo okrnjeni oziroma da bodo lahko potekale v enakem obsegu in na enak način kot doslej. Kot vam je verjetno znano, glavnino sredstev urad dodeli na osrednjem javnem razpisu, ki je objavljen v jesenskih mesecih. Tako bo tudi letos. Mi smo časovnico že pripravili, tako da pričakujemo, da bodo tudi letos naši prejemniki sredstev najkasneje 9. februarja 2024 prejeli odločbe o dodelitvi sredstev in bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bo njihovo delo lahko potekalo nemoteno, da bo pač obseg financiranja in časovnica financiranja, da bosta predvidljiva in da bosta omogočala redno delo. Seveda lahko pričakujemo, da Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2024 se ne bo mogel odzvati tako, kot bi si želel na potrebe razvojne narave naših ustanov in društev v sosednjih državah in po svetu. Potrebe so predvsem velike na področju obnove prostorov, obnove infrastrukture, nakupov prostorov, ampak dejansko govorimo o željah in načrtih, ki trajajo že leta, če ne desetletja, in tu urad vsako leto skuša pač narediti, kolikor je le mogoče, korak naproti našim prejemnikom sredstev in ne bomo mogli izvesti povečanj sredstev na nekaterih področjih, za katera smo si želeli, da bi tako bilo - na primer štipendije za poučevanje tujih jezikov, pa še kaj.

Bi pa rada poleg tega mojega uvodnega poudarka, se pravi, da bomo ohranili raven financiranja za prejemnike sredstev v zamejstvu in po svetu, dodala še en, po mojem zelo pomemben poudarek. Namreč na uradu smo v zadnjem letu naredili kar precej velike korake k spremembi, bi rekla, logike oziroma razumevanja, tudi s pomočjo članic in članov tega delovnega telesa, da je samo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tisti, ki je odgovoren za obstanek in razvoj naših skupnosti zunaj meja matične države in da je tudi samo proračun Urada Republike Slovenije tisti vir, iz katerega se te dejavnosti lahko financirajo. Jaz bi se tu s tega mesta res zahvalila Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katerim smo uspeli pravzaprav najti zakonsko rešitev in oblikovati zakonsko podlago, ki omogoča, da ministrstvo redno sofinancira dejavnost kmetijskih organizacij v zamejstvu. Ministrstvo za gospodarstvo, s katerim smo vzpostavili trdno podlago za to, da se bodo iz proračuna Ministrstva za gospodarstvo redno financirale gospodarske dejavnosti Slovencev v zamejstvu. Kar pomembne korake pa smo naredili tudi na dvigu usposobljenosti naših društev in ustanov, da se prijavljajo na druge razpise, predvsem na Interregove razpise. Tu bi mogoče kot en primer dobre prakse omenila ustanovitev projektne pisarne v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, ki deluje zdaj pet mesecev in je uspela na razpisu za male projekte na tako imenovanem Small Project Foundu, ki deluje v okviru programa Interreg Italija-Slovenija pridobiti projekte v skupni vrednosti več kot 400 tisoč evrov, pri katerih so nosilci zamejske organizacije in društva. Tako da se mi zdi tudi to ena dobra praksa, s katero velja nadaljevati, torej nadaljevati z delom urada, ki bo omogočilo, da se skupni finančni viri, ki so na voljo za dejavnosti za Slovence zunaj meja povečajo in tudi diverzificirajo

...Sklenila bi pa s tem, vem, da to ni ravno na dnevnem redu, ampak po eni strani se mi zdi, da je iz nekega vsebinskega, moralnega vidika tudi povezano. Morda ste v medijih zasledili, mi smo na uradu gostili en dogodek, na katerem smo se zahvalili vsem Slovencem iz zamejstva in iz sveta, ki so res nesebično in z vsem srcem priskočili na pomoč pri odpravljanju posledic teh katastrofalnih ujm, ki so prizadele našo državo. Še enkrat se je pokazalo, da Slovenci, ne glede na to, na katerem koncu sveta so, čutijo bližino domovine, čutijo povezanost. In če seštejemo vse tisto kar je bilo zbrano v dobrodelnih akcijah ki so jih organizirale različne organizacije in tisto kar smo po podatkih, ki smo jih zbrali iz naših največjih humanitarnih ustanov, prejeli od posameznih Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini, so darovali skoraj milijon evrov za odpravljanje posledic poplav, kar je v bistvu znova en dokaz te povezanosti, prepričana pa sem tudi, da posledica tega, da se pač vezi med matično domovino in našimi skupnostmi zunaj meja negujejo in krepijo. In tako bo ostalo še naprej.

Hvala lepa.