Spoštovana gospa Sluga, zdaj če ne bi samo nekaj mesecev nazaj tukaj hoteli vi razreševati programske svetnike RTV, s katero Mandatno-volilna komisija pa res ni imela nič, bi vam še mogoče verjela, ampak ne se hecati, no. Ne berite členov, samo posameznih členov. Člen, 3. odstavek 22. člena je jasen: predsednik republike lahko tudi na predlog Državnega zbora razreši namestnika predsednika komisije ali predsednika, če ne opravlja funkcije v skladu z zakonom in Ustavo. Ne morete vi odločiti ali je nekdo kršil ta zakon ali ne, tudi službene ne. Vsaj razpravo bi morali o tem narediti kaj se je res dogajalo. In zdaj vi prejudicirate, da je naša želja, da se nekoga razreši. Naša želja je prva, da se o tem pogovorimo. A zdaj bomo pa zakone vlagali, pa bomo rekli vaša želja je, da se zakon sprejme, zato ga ne bomo uvrstili na dnevni red, ker je to vaša želja pa vaš zakon? Ja pa kam pa peljete ta Državni zbor?

Jaz mislim, da če je Mandatno-volilna komisija za to zadolžena in je bila, potem ste ravnali proti zakonu. Kajti, Državni zbor lahko razreši oziroma predlaga razrešitev, ne mi, ampak predsedniku države in mi ne moremo nič razreševati. In mislim, da ste pač ravnali v nasprotju z zakonom. In glede na to kaj ste počeli, jaz vsaj upam, da se bo to, saj pač predsednica Državnega zbora je tukaj, da se bo to tudi obravnavalo, ker sicer več jaz ne verjamem kaj prihaja v ta Državni zbor, kaj poslanci potem dobimo lahko na klopi kot obravnavo, ker se pač zadeve kar po svoje tolmačijo in pošiljajo nazaj. Poglejte, gospod Šumi je poslal v Državni zbor, verjetno ne za okras, verjetno ne za to, da majčkeno veste kaj se dogaja. Ker to kar se je dogajalo, smo lahko brali povsod. Dejstvo je, da je poslal zato, ker je zadevo odstopil na nek način Državnemu zboru tudi, da poda svoje mnenje. In vi ste pač kratko malo odločili, da za to niste pristojni na podlagi enega člena, drugega člena ste pa enostavno spustili. Dejstvo je, da Državni zbor bi o tej zadevi moral opraviti razpravo in pač seveda sprejeti neke ugotovitve, ampak vi tega niste dovolili niti. In zdaj, če bomo tako delali, spoštovani, potem tudi jaz ne vem ali bomo pač obravnavali vse zadeve, ki pridejo v ta Državni zbor ali ne. Predstavljajte si druge odbore, jaz mislim, da so pač odbori dolžni delovati v skladu z zakonom in tudi nekim Poslovnikom Državnega zbora.

In tukaj očitno pač vam vsebina ne paše, seveda ne. Ampak poslušajte, kako naj zdaj nekdo še verjame v integriteto KPK? Prvič, če predsednik sam meni, da je zadeva vendarle takšna, da jo je posredoval tudi v Državni zbor, da se je o tem izrekla tudi predsednica in pričakovala odgovor Državnega zbora. Drugič, kako naj še verjamemo v KPK, če lahko nekdo politično deluje, politično obračunava in potem bo ta oseba, ne vem, se ukvarjala s premoženjem neke politične osebe? Kakšna integriteta pa je to? Mislim, oprostite, saj za to pa je v zakonu, da mora biti popolna neodvisnost in da mora celo KPK krepiti integriteto, ne pa da jo zmanjšuje. Jaz danes več ne verjamem v ta KPK, pa ne zato, ker bi bil predsednik kriv. Predsednik je svoje delo KPK naredil. Državni zbor ni naredil svoje domače naloge in to je nekorektno in po moje tudi v nasprotju s Poslovnikom. In upam da se bo o tem ker danes pač o tem verjetno ne bomo prišli In upam, da se bo o tem, ker danes o tem verjetno ne bomo prišli zadevi, ampak da se bo na ustreznem Kolegiju to tudi obravnavalo.