Hvala, spoštovana predsedujoča in spoštovani vsi prisotni!

Jaz pa bom si vzela kar nekaj časa, če dovolite. Kot so zapisala društva za zaščito živali v enem od svojih pisem, pogovarjamo se o zakonu, ki mora ščititi živali, ne ljudi. Odloča se o usodi vseh tistih, ki nimajo svojega glasu, so brez pravic in najbolj prezrti člani naše družbe. Kljub temu pa jim kot družba nalagamo ogromno dolžnosti, so zapisali. In sama pa znova ponavljam: živali so naše bogastvo, naravna vrednota, skupna odgovornost, dolžni smo jo varovati in ščititi. Naš odnos do živali in živih bitij je odsev naše civilizacije, odstira stopnjo razvitosti in humanosti in tudi demokracije v naši družbi. Zakon, ki je bil sprejet, prinaša več nujnih rešitev: ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, društvom s statusom delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali se podeljuje pooblastila za sodelovanje z uradnimi organi, uvaja se kvalificirane prijavitelje, terapevtski psi dobijo status delovnih živali, malomarnost se opredeljuje kot mučenje živali, ustanavljajo se specializirane inšpekcije za zaščito živali, vzpostavlja se obvezni video nadzor v klavnicah, uvaja se zakonska osnova za vzpostavitev mobilnih klavnic, uvaja se popolna prepoved privezovanja psov, prepoved uporabe vseh živali za nastopanje in prikazovanje v cirkusu in prepovedana je nastanitev živali v premajhnem prostoru. Torej izmed vseh teh vsebin sta za nasprotnike in za vlagatelje veta najbolj sporni ravno vzpostavitev videonadzora v klavnicah in uvedba kvalificiranih prijaviteljev s pooblastili za sodelovanje z organi nadzora, ki prihajajo iz društev s statusom delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, pa smo tam. Vsi nasprotujejo zakonu, spet znova in znova.

V prejšnjem mandatu smo živalim priznali, da so čuteča bitja, zdaj moramo pokazati in dokazati, da mislimo resno, in jih kot taka čuteča bitja tudi obvarovati. A ne tako, da izpodbijamo zakon, da širimo fobijo in strašimo javnost na debelo, zavajamo z lažmi. Ta veto pomeni oviranje, blokado, ohranjanje statusa quo, ki je slabo stanje, pomeni ohranjanje slabega stanja v škodo živalim. Grdo je to, zelo grdo. Zakon je torej bil sprejet kljub nečimrnemu poseganju enega dela stroke veterine in enega dela kmečkih združenj ne vseh. Sedaj imamo pred seboj blokado, veto Državnega sveta. Vse to nasprotovanje pomeni le eno: zagrizeno ohranjanje starega režima, ohranjanje stanja, ki podaljšuje trpljenje živali, mučenje in zlorabe. Za to ste odgovorni vsi, ki temu nasprotujete, v isti sapi pa prisegate na svojo ljubezen do živali. Včeraj je bil svetovni dan varstva živali, danes pa ni nov dan, ampak dan ne varovanja. Obstajajo problemi, za katere se nihče ne briga. To bi nas moralo skrbeti, ne pa blodnje o tem, da bodo volonterji vpadali na kmečka dvorišča, fotografirali in počeli bog ve kaj. Da je zakon poseg v ustavno varovano privatno lastnino, da smo cinični do slovenskega kmeta, da uničujemo kmetijstvo in ukinjamo živinorejo, da bodo volonterji iz društev, ki delajo tam, kjer država pač mrkne, odžirali kompetence veterinarjem, da je video nadzor v klavnicah napad na varstvo osebnih podatkov, ker v klavnice, ker klavnice delujejo perfektno, citiram eno izmed zbornic iz ene od sej: "Ja, perfektno delajo in perfidno mučijo."

S čim to počnemo? A z zakonom, katerega edini in izključni cilj je zaščita živali pred zlorabami in trpinčenjem, zanemarjanjem in mučenjem? Katerega edini cilj je zaščita najbolj šibkih in nemočnih, ki nimajo glasu, ki se ne morejo braniti pred človeškim nasiljem? Da veterinarska stroka ni bila vključena v pripravo zakona. Prosim lepo, poglejte si zapisnike usklajevanj, pa predvsem preberite si jih. Da zakon inšpekciji jemlje avtonomijo in strokovne kompetence. Kako? A s tem, da se inšpektorjem, ki jih kronično primanjkuje, nudi prostovoljna pomoč društev volonterjev. A to? A to ogroža inšpekcijo? Vaših podtikanj nikjer v zakonu ni, niti črke ne besede o tem ne boste našli, ničesar.

Slišimo celo, da storilci mučenja živali rabijo psihosocialno pomoč. Res? Storilce mučitelje je treba tolažiti, jim nastaviti rame, da se zjokajo? Mar jaz sanjam neko nočno moro ali sem budna? Ali sem v nekem "horror" filmu. Ko incidenca med mučenjem živali in mučenjem ljudi, konkretno družinskim nasiljem, je visoka in empirično dokazana. Vsako nasilje je absolutno nesprejemljivo, zavržno dejanje, vredno ga je vedno in v vsakem primeru obsoditi, žrtvam nuditi pomoč, storilce pa kaznovati.

Zavedamo se, da nismo še na cilju. Reforma mora prinesti celovito zaščito pravic živali ter njihove dobrobiti. Pa dajmo še malo bolj neprijetne teme odpirati. Lani je okrog 2 tisoč 500 večinoma tujih gostov, športnih lovskih turistov, samo na državnih loviščih ustrelilo za 1,2 milijona evra divjih živali. Največ je odstreljenih medvedov do 3 tisoč na leto, srne tisoč 300, prašiči tisoč 300, 500 lisic, 300 gamsov, 50 muflonov, 30 damjakov, po 50 jazbecev, kun, zajcev, 10 tisoč fazanov, polhov polovijo do 45 tisoč. To samo na državnih loviščih, ustreljenih za šport, zabavo in rekreacijo in kajpada, profit.

Ostaja potreba po centralnem zavetišču za vse živali, domače, rejne in prostoživeče, ker tudi prostoživeče živali morajo imeti pravico do oskrbe, zdravljenja in vrnitve v svoj habitat. Obstaja akutna potreba po ureditvi problematike zavetišč, ki so prenapolnjena in kadrovsko podhranjena, finančno shirana. Treba je spregovoriti o zaščiti nevretenčarjev to so vse vrste razen ribe, plazilci, dvoživke, ptice in sesalci in preprečiti specizem. Treba je uvesti nadzor nad vzreditelji rodovniških psov in mačk, kjer zaradi stremenja po zaslužku prihaja do zlorab razplodnih živali, ki se jih z reprodukcijo shira do skrajnosti, mladiči pa pogosto podvrženi hudim okvaram, ki vodijo v zgodnjo smrt. Treba je spregovoriti o prepovedi trofejnega komercialnega lova, po zgledu Romunije, na primer. Marsikaj nas še čaka, mi pa mencamo na mestu. Pri samem temelju smo zamrznili. Še enkrat: blokade, ovire in zavlačevanja glede zakona gredo v škodo živalim, podaljšujejo stanje mučenja, trpinčenja in zanemarjanja živali, storilcem pa dajejo zamah, prosto pot.

In še to spoštovani Državni svet, vsi te rafali, ki jih spuščate iz vaših vrst. To ni konzumacija demokratične pravice, to je napad nanjo. Zakon bom v Državnem zboru seveda vnovič podprla, še stokrat, če bo treba.

Hvala.