Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za pravosodje. Če zelo, bom rekel, skrajšam že večkrat obrazložene razloge zakaj je bil sprejem tega zakona potreben, katere so bile tiste okoliščine, ki so narekovale tako ukrepanje, bi mogoče samo na kratko, da je Državni zbor na predlog Vlade 20. 9. sprejel Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni ali krajše covid zakona. Državni svet je 27. 9. 23 sprejel odložilni veto in zahteval, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča. Glede stališča, ki ga je ravnokar predstavil predstavnik Državnega sveta, lahko rečemo da se s stališčem Državnega sveta v določenem delu strinjamo, predvsem v tem da je šlo v času epidemije covid za izjemne okoliščine s katerimi se Slovenija pred tem še ni soočila, vendar je jasno da tudi v takih okoliščinah velja načelo pravne države velja načelo hierarhije pravnih aktov in to seveda v demokratični družbi nikoli ne sme biti spregledano.

Ko govorimo o ukrepih tistega časa, lahko poudarimo, da je bila večina ukrepov zoper nalezljivo bolezen v tistem obdobju določena v odlokih, ki so bili sprejeti na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. V zvezi s tem pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da nekatere določbe kršijo ustavno načelo legalitete, ker so bila pooblastila za izdajanje odlokov določena preohlapno. Zaradi hitrosti takrat sprejemanja ukrepov, v odlokih pa ni bila zagotovljena niti pravna predvidljivost, kot del načela pravne države.

Namen zakona, kot smo večkrat poudarili, je dvojen. Prvi je povrnitev zaupanja v načelo pravne države, drugi pa ugotovitev učinek amnestije kontakta milosti države zaradi prekomerne reakcije države na področju prekrškovnega prava.

V zvezi z dvomom Državnega sveta, da sprejeta zakonska rešitev ne krepi zaupanje v načelo pravne države, velja pojasniti, da gre glede upravičenj, ki jih zakon prinaša, se pravi ustanovitev postopkov, vrnitev plačanih ali izterjanih glob in izbris iz evidenc za uresničevanje pristopa spoštovanje višje ravni človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi izhaja iz tretjega in 5. odstavka 15. člena Ustave, s čimer se glede na pretirano nesorazmerno prekrškovno represijo v navedenem obdobju vrača zaupanje v pravno državo.

Glede na navedeno in glede na že velikokrat ponovljene argumente Vlada meni, da je ureditev nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja bolezni covid ustrezna in utemeljena. In zato seveda predlaga poslankam in poslancem Državnega zbora, da pri glasovanju o vetu Državnega sveta ta zakon ponovno podprejo. Hvala.